Še dobro se ni zaključilo prejšnje prvenstvo, že so se začele tekme 1.kroga v tekmovalni sezoni 2020/2021. Toda začetek je bil res klavrn. Odigrane so bile samo tri tekme, še te po premiku datuma predvidenega starta v novo sezono. Razlog : korona in ukrepi NIJZ in vlade, ki so pahnili prvoligaški nogomet še globlje v dno. Zakaj ? Nemoteno igrajo drugoligaši, tretjeligaši in trenutno že vse mlajše selekcije na državnem nivoju. Mnogo več nogometašev, kot v prvi ligi, objektivno s slabšo zdravstveno kontrolo, kot na prvoligaškem nivoju. Naj ne zamerijo tisti, ki imajo izpolnjene vse pogoje. Če že ni gledalcev na prvoligaških dvobojih pa se nehote pojavi vprašanje. Ali korona seže samo v prvoligaški nivo ? Ukrepi, kot kaže veljajo samo za njih. Sliši in bere se, da je v tem t.i. drugem valu največji delež okuženih med mlajšimi. Trenutno pa je v v rednem tekmovanju, v pogonu prav največ mladih nogometašev. Odgovora nimam. Nisem konservativen, sem pa športnik od malih nog (sedaj rekreativno) in trenutno kljub letom zelo aktiven (letos, sami presežki), držim se v največji meri predpisanih (normalnih) zadev in tudi na Hrvaškem (Istra) kjer sem bil letos 4 x, od tega 2x daljše obdobje, svoje rekreativne dejavnosti nisem opuščal. Res pa je, da zabav in podobnega ni bilo (kot vedno oziroma zelo redko) ni bilo v mojih programih. Za nogomet pa se razdajam in kljub vsemu spoštovanju, določenih dnevnih zadev ne razumem.
Tore, nespodbuden začetek prvenstva v 1.ligi. Upajmo, da bo šlo na boljše, kajti končana Liga prvakov in Liga Evrope, so nogometu, kljub ukrepom dale spet nekaj dodatnega. Čeprav brez gledalcev, čeprav z določenimi protokoli, se je vse bistveno in tako, kot včasih (no tudi s kakšno toleranco) odvijalo na igrišču in poleg igrišča. Rokovanje bi pa res prepovedal. Je mnogo boljših načinov. Z množičnim rokovanjem prejmeš lahko v trenutku mnogo bacilov in podobnega. Je pa to rokovanje povsem primerljivo z razkuževanjem rok (s slabim razkužilom, ali pa razkužila sploh ni) v trgovinah in otipavanjem sadja in zelenjave brez rokavic (menda je to celo dovoljeno !?). Tam je veliko več slabega, kot pa na odprtem nogometnem igrišču. Da ne govorim o maskah. Pa saj so me že kot malega učili, da kašljati in kihati ne smeš v smeri človeka. Obvezno si moral uporabiti robec. Ko so se pojavili papirni robčki je bonton in pravilno obnašanje zahtevalo, da si ga odvrgel v koš za smeti in si umil roke. O samem umivanju pa sploh ni potrebno nič navajati.
Nogomet si v Sloveniji, ki ima odlično epidemiološko sliko v primerjavi z drugimi zasluži, da se z ustreznimi selektivnimi ukrepi igra normalno. Možni so tudi gledalci, še posebej na večjih stadionih. Pa še varnostniki bodo imeli dovolj dela in s tem možnost zaslužka. Vse se da, če se le hoče. Obstajati mora volja, predvsem pa zdrav razum. Nihče me ne more prepričati, kje je bolj zdravo, če primerjam velik odprt prostor, ali manjši prostor s t.i. potrebno distanco, zaradi korone in masko, s katero se, če grem v trgovino bolj dušim, kot mi koristi. Sam se znam prilagajati v vsakem trenutku zahtevani situaciji.
Že preveč me zanesel koronavirus. Zato kljub malo samo 60 % igranih tekem, moram kaj zapisati o končanih tekmah.
Na kratko je moja ocena naslednja. Bravo in Tabor sta nadaljevala uspešen spomladanski niz, Domžale so ta niz prekinile, Mura pa je še enkrat dokazala, zakaj je bila v minulem prvenstvu v zgornjem delu lestvice in tudi pokalni prvak Slovenije. Celje je v tekmi z njimi doživelo neprijeten poraz. V delno opravičilo jim je prva evropska tekma in zanesljiva zmaga.
- Ocena posameznih tekem
- CB Tabor : Koper 1 : 0 (1:0)
Domačini so vse dileme v zvezi z rezultatom razrešili že v 1.polčasu, ko je po podaji z leve strani, branile gostov Žužek, nesrečno zadel žogo in dosegel avtogol. Vodstvo je bilo zasluženo, saj so domači prevladovali, čeprav tudi gostje niso bili brez priložnosti. Tudi v nadaljevanju podobna slika. Priložnosti na eni in drugi strani, več sicer na strani domačih, toda rezultat se do konca tekme ni več spremenil.
Potrebno je omeniti, da je Tabor igral kar v precej spremenjeni postavi, glede na pravkar končano prvenstvo v sezoni 2019/2020. Tudi Koper se je okrepil v primerjavi z moštvom, s katerim je nastopal v drugi ligi. Kakršnokoli ocena, ali pomislek v zvezi z njihovimi najavami za vrh lestvice, je prezgodnja. Eno so želje in cilji klubskih vodstev, drugo pa realnost na igrišču, kjer je potrebno upoštevati in spoštovati vsa nastopajoča moštva.
- Domžale : Bravo 1 : 2 (1:1)
Ne želim posebej izpostavljati, da mi Domžale, kakorkoli se sliši, dvignejo srčni utrip. Čeprav nisem bil neposredno povezan s klubom, pa smo si bili službeno in to veliko let (tudi najlepša obdobja), zelo blizu. Zato ni mogoče indiferentno ocenjevati vsak njihov korak in rezultat.
Toda začelo se je spet slabo. Veliko ima vmes tudi korona in ukrepi, ki so zaradi okužb preprečili redno treniranje in pripravo moštva za prvi krog. Toda to je samo en vidik. Drugi je moštvo Brava, ki kljub odhodu najboljših (strelcev), nadaljuje z uspešnimi nastopi. Niso popuščali, Domžale pa so jim tudi omogočile, da so dosegli gol več in zasluženo zmagali.
Moram pa izpostaviti, da na domačem igrišču ne smeš prejeti dva takšna gola, ki sta bila dovolj za zmago gostov. Tako dolgo, sicer tudi odlično podajo v globino pri prvem prejetem golu in tudi podajo pri drugem, zmagovitem golu Brava, je potrebno »čitati« že na samem začetku in se pravilno postaviti ter prestreči žogo.
- Celje : Mura 0 : 2 (0:1)
Obema doseženima goloma Murašev ni mogoče oporekati. Oba sta bila svojevrstna in sta poleg vseh ostalih priložnosti, ki jih je imela Mura, samo še potrdila zasluženo zmago Mure. Tokrat se loterija z menjavami igralcev standardnega moštva, moštva državnih prvakov, trenerju Kosiču ni obrestovala. Preveč je bilo že to, da je kapetan Lotrič na klopi, najboljši strelec Vizinger pa na tribunah. Na klopi pa so bili še nekateri spomladi standardni igralci. To je bilo preveč za kvalitetno Muro, ki je znala izkoristiti določene vrzeli v ekipi domačih. Njih čaka zahtevna druga tekma v kvalifikacijah za Ligo prvakov in skoraj zagotovo je, da so bile vse spremembe v moštvu odraz tega, da je naslednja evropska tekma veliko bolj pomembna, kot uvodni domači nastop. Na trenutke so Celjani vseeno pokazali všečno igro, vendar pa proti res organizirani Muri v vseh linijah ni šlo. Med moštvoma ni veliko razlike, zato so odločale malenkosti, ki so bile tokrat v korist gostov oziroma njihove kvalitete.
Zaključek.
Upajmo, da bodo res prišli boljši časi za nogomet oziroma šport v celoti. Korona ne more biti stalnica in čas je, da se zaživi bolj normalno (osebno se sicer nič ne pritožujem, ker počnem tisto kar mi je najljubše in pri tem ne ogrožam nobenega drugega). To pa pomeni nemoteno igranje tekem, prisotnost večjega števila gledalcev (napisal sem že, da se z dobro voljo, ustrezno organizacijo in ustreznimi-selektivnimi ukrepi lahko marsikaj pozitivno realizira) in zadovoljno ljudstvo v vseh pogledih. Kdor želi na tekmo v živo naj se mu (ustrezno) omogoči, kdor pa ne, pa naj uživa doma. Trenutno je še slabše doma, kajti ponudbe vseh športnih programov so v majhni Sloveniji tako »razmetane«, da je to že prava sramota. Ne moreš pa tudi vsak dan menjati operaterja. Prepričan sem, da nas je za šport v celi Sloveniji veliko. Preprosto moramo zahtevati, da nam javna televizija tudi, če je potrebno z dodatnim prispevkom, zagotovi enoten dostop do vseh razpoložljivih športnih programov, ne pa da smo omejeni, pod krinko tržnega gospodarjenja, ki bolj pomeni izsiljevanje in prikrajševanje uporabnikov, verjetno pod pokroviteljstvom določenih »botrov«. Kmalu se lahko zgodi, da bo ponudnikov toliko, da bo vsak ponujal samo še en (športni) program, potem naj se pa sami znajdemo.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran