0. Uvod
Ta krog so zaznamovale zmage vseh domačinov. Zasluženo. Pri tem pa je poraz Olimpije v Domžalah najbolj boleč pred derbijem, ki bo na sporedu že ta četrtek. Poleg zaostanka za Mariborom za 4 točke, so ostali še brez Samardžića, ki je nešportno v dvoboju »kresnil« Svetlina.
Pričakovati je bilo še kakšen neodločen rezultat, npr. v Ljubljani, toda Bravo je kljub zaostanku prizadejal prijateljskemu klubu Celje, nov, boleč poraz.
Večina tekem sicer ni bila na kakšnem posebnem nivoju. Ponovno je bilo veliko tehničnih napak, preveč igre po zraku in tudi individualnih napak, ki so celo vplivale na trenutni, ali končni rezultat.
Potrebno je upati, da se vreme ne bo pokvarilo, kar bi zagotovilo še vedno kvalitetne pogoje za igro, hkrati pa omogočilo zaključek tega jesenskega dela. Brez gledalcev, zaradi korone, vendar pa je ta virus kljub vsemu minimalno (zanemarljivo) posegel v nogometne vrste.
- Ocena posameznih tekem :
1.1. Mura : Koper 2 : 1 (0:0)
Mura je povsem zasluženo zmagala. Bila je precej boljša v uvodnem delu tekme, imela tudi priložnosti, najlepšo pa je zapravil iz neposredne bližine Filipović s strelom z glavo. Polčas se je zaključil z 0:0, kar je bolj odgovarjalo gostom. Potrebno pa je izpostaviti, da je Krajinović zapravil dve izjemni priložnosti za goste. Odločilna je bila zadnja že proti koncu tekme. Koprčanom je uspelo izenačiti, kmalu zatem pa sta se v situaciji 2 : 1 (proti vratarju Zalokarju) znašla Mulahusejnović, ki je podal Krajinoviću, ta pa je namesto praznega gola zadel borbenega Karničnika. Vse to je Muro okrepilo in v sodnikovem podaljšku so po izvedem kotu ter slabo postavljeni obrambi Kopra uspeli zadeti gol. Strelec je bil Gorenc, z golove črte, na sredini gola, kamor se je po podaljšani žogi s prve stative, od druge stative žoga odbila nazaj .
Koper bi lahko prišel do točke, morda tudi dveh kar pa bi bilo glede na prikazano igro nezasluženo. Mura je bila boljša in na koncu tudi učinkovitejša, kar je odločilo tekme. Koper je tokrat imel premalo moči in znanja za odgovor na Murino igro.
1.2. Maribor : Tabor 1 : 0 (0:0)
Maribor se tokrat ni predstavil v podobi zadnjih dveh krogov. Morda je šlo za določen manever pred derbijem z Olimpijo. Bolj pa bo verjetno držalo, da je Tabor zelo neugoden nasprotnik za Maribor. To se je na sami tekmi tudi potrdilo. Maribor je sicer imel nekaj obetavnih poskusov (strelov), vendar premalo oziroma neučinkovito. So se pa zadeve podrle, ko je moral kmalu iz igre Mlakar. Mešanović je bil preslaba zamenjava in očitno prihaja na nivo, ki ga je držal že celo preteklo sezono in še nazaj, le v uvodu v letošnjo sezono je nekaterih tekmah in z goli pokazal, da je lahko tudi drugačen.
Gostje so bili povsem blizu točke, toda Briški je storil nerazumljiv start v kazenskem prostoru in sodnik je upravičeno dosodil 11-metrovko. Tako obrambni igralec v gneči ne sme startati. Namesto, da gre na žogo in igralca brez posebne agresivnosti in s prsmi namesto z visoko dvignjeno nogo, se je odločil za slednjo, za kar je sledila kazen. Tabor je kljub temu v preostalem času želel priti do točke, zato se je Matku ponudila izjemna priložnost za povišanje rezultata. Zaključek ni bil pravi. Vratar Koprivec je z odlično intervencijo preprečil drugi zadetek. Pričakovati je bilo, da bo Matko, ki je bil neoviran samo dvignil žogo čez vratarja in zadel gol.
Maribor je v tej tekmi opravil želeno : zmaga, tri točke in trenutno 1.mesto na lestvici.
1.3. Bravo : Celje 2 : 1 (1:1)
Enajstmetrovka za goste in potem avtogol, namesto popolnega zadovoljstva zaradi obrambe domačega vratarja, bi lahko ponovno pripeljalo Bravo v neugodni položaj ter slab rezultat. Ker pa je ekipa sposobna višjega ritma, se je na koncu izšlo po njihovih željah. Tri točke jim v tem trenutku veliko pomenijo, čeprav so še vedno blizu dna lestvice. V tem delu se nahaja tudi prvak Celje.
Objektivno pa se je v tej tekmi pričakovalo več nogometa. Del tekme je potekal več po zraku, kot po tleh. Prvi polčas sta zaznamovali tudi dve 11-metrovki. Pri prvi je Brekalo nepravilno startal na odbito žogo (v skoku z nogo) in zabil lep avtogol. Imel je dve drugi možnosti (prsa, ali glava), toda to so elementi, ki se v naši ligi na splošno ne uporabljajo takrat ko je potrebno izbrati optimalno reakcijo. V skoku, ki ga je uporabil Brekalo je namreč izgubil tisto prednost v startu na žogo, ki bi jo imel ob pravilni reakciji (hitrejši si v teku, pri skoku, ali reakciji z nogo na polvisoko žogo si statičen). Da ne bo kakšne pomote. Brekalo je nepogrešljiv člen v obrambi Brava, ker pa gre še za mladega reprezentanta je nujno, da svoje sposobnosti še nadgrajuje. Druga je bila malo čudna (na prvi pogled), v počasnem pregledu pa je bilo mogoče ugotoviti nespretnost in nerodnost Čalušića, ki je bil krivec (nepotrebno in nespametno) za takšno reakcijo. Ni bilo presenetljivo, da ga je trener Kosič zamenjal. Izenačenje je dalo Bravu nov motiv. Zmagoviti zadetek pa so dosegli po katastrofalni napaki Vrbanca. Igralec takšnega kova si tega ne sme privoščiti v tako kočljivi situaciji. Samo teči bi moral z žogo in jo v primernem tempu odpeljati, ali preprosto brcniti kamorkoli, pa bi se razpletlo drugače. Tako pa mu je Kramarič žogo odvzel, odlično streljal, odbito žogo od vratarja pa je Nukić z zelo dobrim udarcem pospravil v mrežo. Morda bi Zaletel gol lahko celo preprečil, če bi samo trdno nastavil nogo, kajti ob poskusu izbijanja jo ni mogel natančno zadeti.
Zaslužena zmaga Brava in poglobitev krize. Ni pa dvoma. Obe moštvi, najboljši moštvi spomladanskega dela prvenstva v igralski zasedbi nista več tako kvalitetni, kot sta bili.
1.4. Aluminij : Gorica 2 : 1 (1:1)
Zmagi Aluminija ne gre oporekati. Ključni trenutek pa je bila verjetno poškodba Mevlje, komandanta obrambe Gorice. Po njegovem odhodu iz igre je sledil tudi popoln preobrat, ki je prinesel Aluminiju zasluženo zmago, Gorico pa potisnil na zadnje mesto. Gorici veliko manjka. Nihanja v igri so prevelika, napake zaradi katerih so kaznovani pa pogubne za boljši rezultat in osvajanje točk. Pri prvem golu si je Krajnc na desni strani (na avt liniji) izboril žogo, jo neovirano povedel v kazenski prostor. Štirje igralci Gorice so ga gledali. Boljše bi lahko posredoval tudi vratar Likar.
Nič boljša reakcija obrambe Gorice ni bila pri odločilnem, zmagovitem golu Aluminija. Res, da je Krajnc pravilno in odlično reagiral pri podaji pred gol, toda prednost je bila le pri obrambnih igralcih Gorice, ki bi morali preprečiti takšno vtekanje igralca na sicer odlično podajo pred gol.
Gorica je s tem porazom sama na zadnjem mestu in če bo tako nadaljevala se ji ne piše dobro. Še en morebiten izpad iz prve lige, bi gotovo imel težje posledice, kot je bil prvi izpad.
1.5. Domžale : Olimpija 3 : 1 (2:0)
Začetek tekme in dejstvo, da se tekma sploh še ni dobro začela in Domžale so že vodile z 2:0, me je prisililo, da sem si ta uvodni del večkrat in podrobno ter počasi ogledal. Ne gre za slab vstop v tekmo, gre za nekaj več kar so domači znali izkoristiti, Olimpiji pa to lahko prinese ponovne težave, katerih se tisti, ki smo zeleni barvo v preteklosti tudi neposredno zastopali na igrišču, zelo dobro zavedamo. Morda je kratkoročno tako razmišljati, vendar mimo nekaterih dejstev ni mogoče. To kar se je zgodilo v zelo kratkem obdobju, gotovo pripada igralcem in trenerju, ki je igralce postavil na igrišče. Trije novi igralci v tako kratkem obdobju (če so pravi ni problema), so lahko ob dokaj anemični igri proti Aluminiju, bili težko ocenljivi. Tekma v Domžalah pa je bila že težje breme in to se je tudi pokazalo. Pričakovan začetek Domžal, čeprav ne tako bojevit, kot se je dalo prebrati, je vse skupaj prehitro vrgel v negativnem smislu na sceno. Oba gola sta bila dosežena, ko je bila Olimpija v napadu. Pri prvem je Karić dolgo iskal kam podati žogo. Odločil se je za dolgo podajo. Vtekanje Kolobarića ni bilo ustrezno ovirano, še manj podaja do Jakupovića, ki je znotraj kazenskega prostora preveč na lahek način prišel do zaključka. Pri drugem golu je nazaj podal (reševal situacijo na sredini) novinec Močinić. Spet je bilo slabo posredovanje že pred kazenskim prostorom in še slabše znotraj kazenskega prostora. Svetlin je odlično zadel pod prečko. Tudi tretji gol je bil podobno svojevrsten. Domžale so skoraj zagotovo zelo dobro proučili Olimpije in njene določene slabosti ter ob angažirani in odgovorni igri visoko zmagale. Seveda tudi Olimpija lahko izgubi, Domžale pa so tako, ali tako že zelo namučile Maribor. Z odgovorno igro in veliko borbenostjo, zato ni dvomov o zasluženi zmagi, čeprav so bili nekatere zadeve na strani Olimpije. Olimpija je kljub hitremu zaostanku prevladovala na igrišču. Pri Domžalah je bila slabost oziroma največja neumnost izključitev Sikoška. Olimpija je takoj znižala rezultat. Veliko pa ni manjkalo, da bi zadel še Elšnik.
V domačih vrstah je potrebno izpostaviti zelo razpoloženega Sorčana. Preprečil je izenačenje že v prvem polčasu. Nasploh je deloval zanesljivo, tokrat tudi v širšem prostoru. Le pri prejetem golu, ob odličnem udarcu Pavloviča je ostal kot vkopan in presenečen.
Še enkrat. Na to zmago Domžal ni pripomb. Bili so prehitri. »Pičili« so neverjetno hitro takoj na začetku, v drugem polčasu pa tudi v najboljšem trenutku in povedli s 3:0. Tokrat so bili v fazi obrambe pri razreševanju težjih situacij enostavni in zato se jim ni prikradla nobena napaka, ki bi igro in rezultat obrnila v drugo smer. Morda je bila v prvem polčasu nekoliko preveč odprta domača desna stran, saj Žinič res ni mogel stalno poleg ofenzivne vloge vedno oziroma pravočasno zapreti praznega prostora iz katerega so prihajale odlične podaje in tudi priložnosti za Olimpijo.
Zaključek.
V prihajajočem krogu bo zagotovo osrednja pozornost namenjena derbiju med Olimpijo in Mariborom. Olimpija ima lepo priložnost, da negira morebitno krizo (ali napačne odločitve, slabe reakcije, itd.). Maribor zna tudi prejeti gole (še več dati). Naj se na igrišču v dobri tekmi pokažejo vse prednosti in slabosti. Čeprav ne bo gledalcev, naj bo vsaj na malih ekranih vse skupaj gledljivo in zanimivo.
Zanimivi bodo tudi vsi ostali dvoboji. Upajmo, da sneg, ki je napovedan in v trenutku oddaje tega prispevka že rahlo pada, ne bo povzročil preložitev kakšne tekme.
Namreč ne glede na vse je treba imeti do našega prvenstva (drugega nimamo) ustrezen odnos, kar pa ne pomeni, da se o nekaterih zadevah ne bi smelo glasno govoriti, ali pisati.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran