0. Uvod
Osrednja pozornost je bil derbi med Olimpijo in Mariborom. Končalo se je kar dokaj gladko z 2:0 za Olimpijo. S to zmago je Olimpija spet v samem vrhu. Zanimivo je bilo tudi v Novi Gorici, kjer so Domžale potrdile odličen nastop proti Olimpiji. Bravo je zasluženo odneslo točko iz Murske Sobote, Aluminiju pa ni uspelo prekiniti negativnega niza.
Krog je bil zaznamovan tudi s snežnimi padavinami. Tekme v Sežani ni bilo mogoče igrati, medtem ko so v Ljubljani pripravili odlično igrišče. V Murski Soboti se je tekma končala še pravi čas, saj bi bilo samo kakšno uro kasneje to že nemogoče. V Novi Gorici je deževalo, pogoji za igro pa niso bili slabi.
Tudi evropski krog je bil na sporedu. Spet nekaj izjemnih tekem (in posameznikov) zelo visok tempo. Sinoči pa tudi tekma »naše« Rijeke, ki je v Španiji osvojila točko, z dvema doseženima goloma, ob popolni premoči domačih, trenutno vodilnih v njihovi ligi. Odrezal se je tudi Dinamo in gladko zmagal s Feyenordom na njegovem igrišču, brez pomoči Stojanovića. Tudi v ekipi Rijeke je manjkal Gnezda-Čerin.
Zaradi derbija in zmage Olimpije, ni mogoče izraziti vsega zadovoljstva. Olimpija je klub z bogato in uspešno Yu tradicijo, v primerjavi z Mariborom. Trenerji (tudi Skender) se morajo zavedati, da v Ljubljani velja le uspeh oziroma za slovenske razmere vrh in samo izjemoma kaj drugega. Dovolj bo, če bo Olimpija pretežno igrala v podobi tega derbija, z vsakim nasprotnikom.
Bravo ostaja še vedno v spodnjem delu lestvice, si za to tekmo zasluži še dodaten bravo. Osebno zadovoljstvo z uspehom Brava pa je tudi zaradi Marka Klemenčiča, ki je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe, odlično igral vseh 90 minut, pa morda še zaradi kakšnega drugega, ki z zadovoljstvom opravlja svoje delo, včasih pa smo delovali skupaj.
Fazanerija ni prijazna za večino ligašev. Tam se zmaguje le redko in le najboljši, zato je točka Brava še toliko več vredna. Mura bi z zmago delila 1.mesto z Mariborom.
- Ocena posameznih tekem :
1.1. Gorica : Domžale 0: 2 (0:0)
Domžale so v seriji in z zmago v Novi Gorici ob manj odigrani 1 tekmi, so se vrnili v zgornji del lestvice, kjer so običajno bili v zadnjih letih. Čeprav gre za zgoščen ritem tekem (2 tekmi tedensko), je zanimivo, da ob vseh rotacijah v moštvu, počitka ni deležen najstarejši in kapetan moštva Ibričić. Ni presenetljivo. On je tega navajen. Na vsaki tekmi se še preveč troši in je zato res lahko pravi vzor mlajšim.
Domžale so dolgo držale ničlo. Ko pa so v igro prišlo trenutno najbolj udarni, je rezultat prešel na domžalsko stran. Žogo so izgubili domači (nonšalantno vrnjena žoga z glavo nazaj), nato pa je prodorni in prehitri Kolobarić odlično podal v sredino, kjer je bil Jakupović hitrejši od domače obrambe in zadel za vodstvo gostov. Tudi pri drugem golu so gostje zadeli po slabem posredovanju domačih v obrambi. Ibričić je iz prostega strela podal v bližino gola. Starta na podajo ni bilo, na drugi stativi je vtekel Vukliševič in spretno v skoku z nogo zadel domačo mrežo.
Z zrelo predstavo in odgovorno igro vseh 90 minut, ponovno ob dobri predstavi vratarja Sorčana, ki je preprečil določene poskuse domačih, so tri točke zanesljivo in zasluženo odšle v Domžale.
1.2. Mura : Bravo 0: 0 (0:0)
Najprej čestitke igralcem obeh moštev za to predstavo. Iz minute v minuto so se pogoji poslabševali in morda onemogočili kaj več. Golov sicer ni bilo, zato pa je bila prisotna nepopustljivost vseh 90 minut, v katerih bi lahko gostom uspelo osvojiti tudi vse tri točke. Žogo so imeli več v nogah, tekaško so bili razpoloženi, v golu pa je zelo zanesljivo deloval vratar Vekič. V teh težkih pogojih in omenjanju težav pri kontroli in podajah, je potrebno izpostaviti, da nobenih problemov s tem nista imela najstarejša na igrišču. Na domači strani Travner, pri gostih pa Žinko, ki je bil po mojem mnenju tudi igralec tekme. Mura ima določene probleme v fazi napada. Za še več (čeprav toliko cenim njene rezultate, da so že nadpovprečni) jim kljub vsemu manjka igralec tipa Šušnjara. Je znal preigrati in pobegniti obrambnim igralcem in tudi v pravem trenutku zadeti, kar je najpomembnejše.
1.3. Koper : Aluminij 1 : 0 (1:0)
Kopru je po porazu v Murski Soboti uspelo minimalno premagati Aluminij, ki zato ostaja še naprej na predzadnjem mestu na lestvici. Potek tekme je bil sicer v celoti gledano na strani Aluminija. Priložnosti ne štejejo, težke napake v obrambi pa se običajno spremenijo v korist podrejenega. Vse je razvidno iz priloge. Nekorektno bi bilo, če določenih vsebin ne bi predstavil še na takšen način (to je omogočilo slabo vreme, ki mi preprečuje aktivnosti zunaj). Takšnega gola in v takšnem trenutku Aluminij ne bi smel prejeti. Velja pa opisati akcijo iz katere je bil dosežen zmagoviti gol Kopra. Začetnik akcije je bil ponovno Vršič. Njegova visoka podaja do Stevanovića je bila tipična (prava) njegova. Stevanović je žogo s prsmi spustil poldesno do Barišića ta pa takoj v globino vtekajočemu Palčiču. Sledila je podaja, kot mora biti v takšnem položaju (In Palčič to obvlada). Vtekajoči Mulahusejnović je samo še dodal pravilen in natančen udarec z glavo, ki je Kopru tik pred koncem 1.polčasa zagotovil končno prednost in zmago. Reakcijo obrambe Aluminija ni potrebno posebej opisovati. Vsi njihovi napori za izenačenje in tudi morebitno zmago so bili zaman, čeprav bi si vsaj točko zaslužili.
1.4. Tabor : Celje – preloženo
1.5. Olimpija : Maribor 2 : 0 (1:0)
Odlično pripravljeno igrišče, ob sicer hladnem vremenu je zagotavljalo pogoje za ustrezno igro, dveh zgodovinsko najbolj uspešnih klubov v Sloveniji. Olimpija, čeprav brez kaznovanega Samardžića in z novincem Močinićem na klopi (v Domžalah je bil na igrišču prvič po prihodu od prve minute dalje), je bila odločnejša. Prva priložnost se je ponudila Mariborčanom, vendar je vratar Frelih s hrabro intervencijo preprečil Mešanoviću vodstvo Maribora. Zato pa uspelo Olimpiji v 22.minuti. Caimacov je v svojem stilu (potrebno je izpostaviti tudi njegovo podajo v Murski Soboti, po kateri je prav tako prišlo v naslednji potezi do gola) podal v globino žogo do Ivanovića. Ta je v polnem teku preigral vratarja Juga in zadel s poldesne strani. Zasluženo vodstvo Olimpije. Rezultat 1.polčasa bi moral biti višji, saj Olimpija ni ponudila nobene prave priložnosti (napake), da bi Mariborčani lahko izenačili. Maribor je bil tokrat prepočasen, s preveč individualisti, kar je bilo premalo za kaj več.
Pričakovati je bilo, da se Maribor ne bo zadovoljil s tem rezultatom. S prihodom v igro Matka se je to tudi zgodilo. Cretu se je preveč igral in delal napake. Kljub temu je bilo pričakovati, da bo igrišče poleg njega zapustil še Mešanović, saj ga na tej tekmi ni bilo nikjer (razen zapravljene priložnosti)
V času največje premoči Maribora (toda brez izrazitih priložnosti) pa je ponovno udarila Olimpija. Lepa akcija po desni strani (po odvzeti žogi Vombergar), Andrejašič je pobegnil Kolmaniču poslal odličen predložek v sredino, Ivanović je za hrbtom Martinovića streljal z glavo. Vratar Jug je žogo lahko samo odbil, toda na noge Vombergarju, ki jo je zabil v mrežo. Zanesljivo vodstvo Olimpije. Tudi kasnejše menjave v vrstah Maribora niso prinesle sprememb. Tavares žal ne more več v polnem teku iskati praznega prostora, pa tudi Kotnik in Mihelić sta bila tokrat preslaba za zanesljivo moštvo Olimpije. Več kot zaslužena zmaga. Ta ima svojo vrednost. Olimpija je premagala Muro v Murski Soboti, sedaj še Maribor. Upajmo, da bo le nastopilo obdobje kontinuirano uspešnih nastopov Olimpije. V tej tekmi se je le pokazalo, da Olimpija lahko odigra taktično zrelo tekmo in doseže želeni rezultat. Le igralci (teh je dovolj) morajo zavzeti najbolj standardne pozicije (tokrat npr. borbeni in neutrudni Pavlovič na krilnem položaju ter Vombergar in Ivanović bolj skupaj v napadu)). Zelo všečna je bila tudi poteza trenerja Skenderja. Zamenjal je preveč ofenzivnega Boakyea z Andrejašičem in s tem popolnoma zaprl morebitne poskuse Maribora, da v njegovem praznem prostoru poskušajo nadigrati obrambo Olimpije. Andrejašič je defenzivno vlogo korektno opravil in še odlično podal za vodstvo z 2:0.
Nič drugega o tej tekmi. Zmaga je doma ostala.
Zaključek
O derbiju ni bilo slabih ocen. Razumljivo. Težki pogoji za igranje, angažirana igra obeh moštev in z eno oceno, boljša Olimpija. Mariborčani so sicer zahtevali 11-metrovko nad Matkom, povsem mirni pa niso bili tudi po prejetem golu, ko naj bi Vombergar predhodno storil prekršek. Ker pa so neposredno po tekmi bile vse izjave v smeri zaslužene zmage Olimpije, res ni potrebno dvomiti. Maribor je bil ne glede na večjo posest žoge nadigran. Obe moštvi pa morata oziroma sta kar dolžni s takšnim pristopom nadaljevati in upravičiti svoje tekmovalne ambicije.
Ker je nogomet premagal koronavirus (skromen delež s pozitivnim testom), ne glede na to, da gre za zelo rizično dejavnost (medsebojni kontakti, razdalja in prenašanje virusa na drugega zaradi dihanja in npr. tudi pljuvanja, ki je pri nogometaših zelo pogosto) če jo tehtamo z nekaterimi strokovnimi argumenti, je potrebno storiti vse, da se vrne vsaj minimalno število gledalcev. Ne gre za zaprte prostore ampak zdrav sveži zrak.
Zdrži pa naj tudi vreme, čeprav imamo trenutno kar bogato snežno odejo tako, da bi se prvenstvo (podobno v vseh ostalih državah) uspešno zaključilo v jesenskem delu.
16.krog, ki začne konec tega tedna, naj zato ponudi ponovno dober nogomet.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran
Priloge (Foto-JZ, neposredno s TV ekrana) :
- Situacija pred podajo Palčiča z desne strani
2. Situacija tik pred strelom z glavo Mulahusejnovića in zadetkom v mreži Aluminija
