0. Uvod
Ta krog se je ponovno razvlekel na 3 dni. Začelo se z nič goli, končalo pa s tremi goli v Mariboru. Štiri zmage domačih so zaslužene. Lahko bi bilo drugače. Toda zadeti gol je sposobnost, ali pa zelo pomemben dejavnik v nogometni igri.
Presenečenj tudi ni bilo. Zmago Celja proti Kopru npr. sodi med povsem pričakovano, kajti državnik prvak le ni izgubil vsega, ampak ima še vedno nekaj tistega, kar nekaterim tudi manjka. Podobno je z Bravom. Veliko so izgubili zadržali pa so bistvo in to jih lahko v daljšem obdobju ponovno vrne med popolnoma žive. Čeprav je njihova razlika do zgornjega dela samo ena zmaga, bo za njih tokrat glavna tekma , preložena tekma s Taborom.
Aluminij in Gorica sta ponovno izgubila, slabo se jima piše tudi v zadnjem krogu. Vendar že z minimalnim podcenjevanjem nasprotnikov je možno tudi kaj iztržiti. V nasprotnem pa se bodo točkovne razlike že kar preveč povečale.
- Ocena posameznih tekem :
1.1. Bravo : Olimpija 0 : 0 (0:0)
Tekma med tednom, tekma takoj po kosilu, tekma skoraj brez gledalcev. Igrišče je bilo vsaj na začetku v primernem stanju. Iz minute v minuto pa vse težje. Prevladovala je igra na preskok, v kateri pa ni bilo izrazitih priložnosti. Bližje zmagi pa je bil Bravo. Enkrat v prvem polčasu, vendar je vratar Frelih odlično posredoval. Lepo, verjetno najlepšo priložnost pa je zapravil Kidrič v drugem polčasu. Ali ni bil pripravljen, ali pa je reagiral zelo nespretno. Žogo sploh ni zadel in lepa priložnost je splavala po vodi.
Olimpija je spet precej rotirala, toda tiste dodane vrednosti, ki se čaka ni v zadostni meri. Elšnik na klopi, bi na takšnem igrišču zanesljivo pokazal več. Toda Olimpija je kljub vsemu na 2.mestu, ob dejstvu, da je moštvo iz pretekle sezone skoraj v celoti prenovila. In presenečenje : Mladi Zeljković-letnik 2002. Prava »gora«, nekaj dobrih potez. Skoraj ne bi podvomil na katerem igralnem mestu lahko da največ.
Ne glede na vse, je bila tekma končana brez golov. Nivo celotne tekme je povsem v skladu z rezultatom, rezultat pa bolj v prid Brava.
1.2. Tabor : Gorica 1 : 0 (0:0)
Prvi polčas na dobro pripravljenem igrišču zelo slab. Največji priložnosti je imela Gorica in sicer ko so domači vračali žogo vratarju Kuprivcu. Ta jo ni uspel zaustaviti, vendar pa mu jo je le uspelo pred golovo črto potisnitiv kot. Naslednja priložnost pa se je zgodila, ko je Širok želel podati v kazenski prostor. Visoko (zgrešena) podaja je končala v prečki domačih. Domači pa bi morali zadeti. Rovas je želel biti všečen in poskus lobanja gostujočega vratarja je končal preko gola.
Tudi 2.polčas je bil precej dolgočasen. Ponudila se je sicer priložnost Gorici. Slabo je streljal Velikonja in žoga je šla mimo gola. Od tega trenutka dalje je bila iniciativa na strani domačih. Po enem izmed številnih prekrškov gostov, so domači zadeli. Mihaljević je z leve strani v višini kazenskega prostora poslal predložek v 5-metrski prostor. Najhitrejši in najvišji ob statičnih gostih je bil Stančič, ki je z visokim skokom zadel gostujočo mrežo. Zaslužena zmaga domačih v slabi tekmi. Gorica očitno nima kvalitete, da bi lahko storila kaj več. Domači so igrali praktično s pol moči in vseeno zmagali.
1.3. Celje : Koper 2 : 0 (0:0)
Dokaj nezanimiv prvi polčas. Nekaj več poskusov in pobude domačih s streli iz večje oddaljenosti (Benedičič). Koper je bil praktično brez strela na gol. Morda je pri domačih manjkalo samo malo več koncentracije in natančnosti pri zaključnih strelih. Kar je bilo nevarnega je preprečil gostujoči vratar. Tempo igre v prvem delu je bil le nekoliko višji kot na tekmi v Sežani. V nadaljevanju pa so domači le zadeli. Prosti strel Benedičiča, vratar gostov ni mogel preprečiti. Po prejetem golu je Koper poskušal vse, da bi izenačil, Celjani pa so se organizirano branili in v sodnikovem podaljšku po samostojni akciji Kuzmanovića dosegli še drugi gol. O kopru samo to, da je bil Vršič (in tudi nekateri ostali, ki bi lahko še zapretili) ustavljen in to se v moštvu Kopra zelo pozna. Celjani pa so svojim (tekaško) moštvom zagotovo tako kvalitetni, da takšno tekmo lahko pozitivno pripeljejo do konca. Ambicije Kopra morajo biti realne. Izjavljati oziroma napovedovati borbo za sam vrh je le preveč. V določeni meri predstavlja tudi podcenjevanje drugih. Že to, da so se tako ekspresno, je več kot pohvalno. Borba za vodilne (evropske) pozicije pa je sprejemljiva in za Koper v tem trenutku tudi realna opcija. Če bodo to realno sprejeli, bo njihov napredek še hitrejši. Sicer pa morajo biti s tem že zelo zadovoljni in predvsem skrbeti za homogenost na vseh klubskih ravneh.
1.4. Domžale : Aluminij 2 : 1 (1:1)
Aluminij je v Domžalah začel zelo obetavno. Toda hitro so se znašli v zaostanku. Pišek je podal žogo po zraku v prostor Kolobariću. Ta je bil hitrejši od treh igralcev Aluminija in s takojšnjim udarcem zatresel gostujočo mrežo. Gostje zaradi tega niso popustili. Kmalu je izenačil Jakšić po podaji Ploja z leve strani. Tudi v tem primeru, so trije igralci Domžal praktično stali in gledali, Jakšić pa je zadel iz neposredne bližine.
Gostje se vseeno niso predali in Flakus-Bosilj je imel izredno priložnost za vodstvo gostov, ki pa jo ni izkoristil, čeprav je bilo težje zadeti prečko, kot pa ostali del nebranjenega gola. V drugem polčasu so Domžale povedle. Največ zaslug je imel Karić. Po njegovem strelu je prišlo do kota in po kotu ter strelu Ibričića z glavo v vratnico se je žoga odbila do Karića, ki jo je potisnil v mrežo. Domžale bi si lahko miren zaključek zagotovile po dosojeni 11-metrovki. Kako nespretno je prišlo do tega dogodka ni potrebno zapisati. Bolj pomembno je, da je Ibričić streljal slabo in vratar Janžeković je na lahek način preprečil povečanje vodstva domačih. Še se je dogajalo, vendar pa so Domžale z odgovorno igro do konca tekme zasluženo osvojile tri pomembne točke in s tem na najboljši način potrdile dobro predstavo v Murski Soboti.
1.5. Maribor : Mura 2 : 1 (0:0)
Mura v Mariboru vedno igra dobro in tudi tokrat ni bilo drugače. Odprto in z željo, da dosežejo ugoden rezultat, so začeli od prve minute. Maribor, ki je tokrat začel z udarnim in hitrim napadom ter Kronavetrom v napadu pa je bil nevarnejši. Zadeli pa niso. Muri pa je uspelo zadeti prečko in tudi sicer so znali zapretiti. Prvi polčas se je končal z 0:0. Za odtenek je bil Maribor le prepričljivejši.
Nadaljevanje v drugem polčasu je bilo povsem v znamenju Maribora. Čeprav so zadeli iz dveh standardnih situacij, to ni mogoče šteti med srečne zadetke. Standardne situacije so pomemben sestavni del nogometne igre in v mnogih tekmah tudi ključ do končne zmage. Mura je oba gola v zelo kratkem obdobju prejela tudi po svoji krivdi, neodločnosti in tudi napak oziroma slabih odločitev posameznikov, ali tudi več igralcev, v ključnih trenutkih.
- Prvi gol so prejeli po podaji (odlična podaja Kolmaniča) v kazenski prostor kjer je bil najvišji Martinović (kljub temu, da je bil pokrit z več igralci Mure), podaljšal je žogo proti golu, vratar Zalokar jo se odbil vendar le do Mlakarja, ki jo je z glavo s strani poslal v mrežo. Karničnik je zamujal s pokrivanjem Mlakarja;
- Drugi gol se je začel podobno, kot prvi. Visoka žoga v kazenski prostor, Karničnik je sicer visoko skočil, vendar pa jo vrnil napačno in slabo, v telo Bobičanca. Statičnemu in nepripravljenemu Bobičancu je žogo odvzel Matko, nakar je sledil prekršek z 11-metrovko.
Mura je v igri storila še eno veliko napako v 24.minuti prvega polčasa. Karničnik je preveč očitno odrinil Mlakarja znotraj kazenskega prostora in sodnik bi lahko že takrat dosodil 11-metrovko v korist Maribora.
Maribor je zasluženo zmagal. Rezultat bi bil lahko tudi drugačen, saj bi za Muro lahko zadela Maroša (idealno podajo je skoraj popolnoma zgrešil) in Žižek, ki bi z boljšim udarcem z glavo moral zadeti gol.
Menim pa, da sta na tej tekmi veliko premalo pokazala Kouter (v obrambi je dvakrat odlično posredoval) in predvsem Bobičanec. Zraven sodi še kdo, npr. izkušeni Travner, ki je prednjačil v prekrških. Maribor je v tej tekmi imel od samega začetka tekme na igrišču pretežno precej hitro moštvo in to je odločilo, da je tudi ob pritisku Mure, vsak njihov protinapad predstavljal težavo Muri.
To tekmo lahko štejemo med najboljšo v tem krogu, vendar pa še daleč od spektakularne tekme. Preveč je bilo tudi tokrat napak pri podajah (noga, glava), preveč individualnih poskusov, večina zaključnih strelov (razen Horvatovega) pa povprečnih. Zanesljivo pa je bila to tekma dveh kakovostno uglednih moštev, za naše razmere.
Maribor je svoje dosegel. Z zmago jim pripada naslov najboljšega po prvem delu prvenstva in to zadovoljuje tako trenerja, kot vodstvo kluba in mariborske navijače.
Zaključek
Samo še zadnji krog in zaostala tekma med Bravom in Taborom in na voljo bo več časa za celovito presojo slovenskega klubskega nogometa v tem letu oziroma tej pol sezoni, ki vključuje tudi evropska tekmovanja.
Maribor je najboljši v prvi polovici prvenstva in zagotovo ne bo izpustil, da prednost pred Olimpijo zadrži v trenutni točkovni prednosti. Vsa ostala moštva pa imajo možnost, da svoje pozicije še bolj utrdijo, ali pa tudi poslabšajo. Vreme bo (kot kaže) zdržalo in zato naj se vsaj v zadnjem krogu mreže čim bolj tresejo. Težko je zdržati pred televizorjem, če se malo ali pa nič konkretnega ne dogaja. Toda to prvenstvo je naše, treba ga je spoštovati, vendar realno. To ponuja večjo možnost napredovanja, kot pa nerealno »dviganje« v nebo, nogometna praznina kompleksno gledano pa je primerjalno prevelika.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran