0. Uvod
Drugi krog v spomladanskem delu prvenstva je bil zaključen z vsemi tekmami. Na sporedu so bile zanimive tekme. Še bolj pa so bili zanimivi končni razpleti tekem. Osrednji pripada Olimpiji, ki je v nedeljski tekmi premagala Muro. Samo točka Maribora z Bravom na domačem igrišču, pa je Olimpijo pripeljalo 1.mesto. Uspešna je bila tudi Gorica v tekmi s Koprom. Poraz Kopra je prisilil trenerja Srebrniča, da je ponudil odstop, ki so ga v Kopru tudi sprejeli. Srebrnič je namreč kljub podpori vztrajal in s tem kar preveč korektno prevzel odgovornost za dva poraza na sebe.
Neuspešno nadaljujeta Maribor in Celje. Če prištejem še poraz Mure in se ozrem na priprave teh treh klubov v Turčiji (in s tem povezane številne probleme), je zaključek naslednji. Vsa tri omenjena moštva so v dveh uvodnih krogih osvojila skupaj samo 3 točke, medtem ko je Olimpija, ki je na vrhu, osvojila 6 točk.
Porazen začetek moštev z zgornjega dela lestvice, razen Olimpije.
1.1. Ocena posameznih tekem
1.1. Gorica : Koper 2 : 1 (1:1)
Po prvem polčasu še ni bilo povsem odločeno, čeprav je bila Gorica v boljši podobi kot Koper. Toda ko so domači v prvih minutah drugega polčasa povišali rezultat je bilo težko pričakovati, da bi Koprčani s precej starejšo zasedbo lahko obrnili tok igre. Uspeli so sicer znižati rezultat, za kaj več pa jim borbeni domačini niso dali možnosti. Tokrat zaslužena zmaga. Določena terenska premoč Kopra po vodstvu domačih je bila bolj stihijska, kot pa npr. sposobnost in odločnost igralcev na igrišču.
Velike ambicije Kopra padajo. Tokrat že drugič zapored. Nehote se pojavlja vprašanje, ali je moštvo v trenutni (starostni) zasedbi sposobno kontinuirano dosegati pozitivne rezultate. Imajo odlične pogoje za delo in morda bi lahko vsaj malo bolj objektivno napovedovali svoje cilje, saj si bodo s tem imeli manj internega pritiska (trener in igralci) in manj motiviranja vsakokratnih nasprotnikov. To pa seveda ne pomeni, da se jim ne privošči tistih mest na lestvici, ki vodijo do naslova državnega prvaka oziroma najmanj do uvrstitve v evropska tekmovanja.
1.2. Maribor : Bravo 1 : 1 (0:1)
Samo točka na domačem igrišču proti Bravu je enaka porazu. Maribor je s tem tudi prepustil 1.mesto na lestvici Olimpiji. Vprašanje pa je, ali so pri Bravu zadovoljni s tem rezultatom. Tako lepih in čistih priložnosti sredi Maribora bodo težko ponovili. Zadeti bi morala Nukić in Tučič. Gol Maribora pa je vsaj malo sporen. Pihler, ki je lepo zadel z glavo, je pred udarcem več kot očitno in v pravem trenutku odrinil igralca Brava, kar sodniku ne bi smelo uiti. Takšni prekrški, ki se dogajajo tudi na drugih delih igrišča so vidni iz »aviona« in jih ni mogoče spregledati. Kar čudno je bilo, da na klopi Brava niso reagirali. Če bi se to zgodilo nasprotno, v kazenskem prostoru Brava, ni rečeno, da bi bila dosojena 11-metrovka.
Drži pa tudi to, da ima vsaka točka osvojena v Mariboru še dodatno vrednost.
1.3. Tabor : Aluminij 1 : 1 (0:1)
Aluminij je to tekmo začel zelo odločno. Njihovo vodstvo ni presenetljivo, čeprav gredo točke iz Sežane zelo težko. Očitno pa so domači le nekoliko bolj negotovi. Zaradi preveč izražene individualne igre nekaterih posameznikov pa jih ni več težko tudi nevtralizirati v igri. To je Aluminij dobro izvajal. So pa gostje zapravili preveč čistih priložnosti in bili za to tudi kaznovani, s prejetim golom. Obramba gostov bi morala preprečevati udarec na gol za izenačenje, ne pa dovoliti, da gre igralec linijsko mimo dveh igralcev in na koncu še strelja na gol iz obrata.
Brez nujno potrebnih treh točk pa so gostje ostali izključno zaradi neučinkovitosti. Takšne priložnosti se na gostovanjih morajo izkoristiti. Vsaj kakšna.
1.4. Celje : Domžale 0 : 2 (0:1)
Domžale so v Celju vsaj delno nadoknadili izgubljeni dve točki z Mariborom, v preteklem krogu. Zagotovo še vsi jezni, zaradi težkih napak. Te so dobile tudi epilog v sestavi moštva. Tragičnega Sorčana na tekmi z Mariborom je zamenjal Mulalić, ki je verjetno že nervozno čakal na svojo priložnost, saj gre za dobrega vratarja. Da je potrebno v mnogih primerih žogo preprosto »nabiti«, ne pa s kakšno problematično podajo ogrožati sebe, je Mulalić izvajal skozi celo tekmo, ob tem pa še zanesljivo zadržal nekaj strelov na gol.
Zmaga Domžale je več kot zaslužena. Agresivna in organizirana igra v vseh fazah igre ter potrebna učinkovitost, so bili v ospredju. Takoj so povedli. Klemenčič, ki je po poškodbi začel tekmo, je odlično spremljal akcijo v napadu in odbito žogo iz bližine potisnil v mrežo. Običajno bi po vodstvu gostov sledila ofenziva domačih. To se ni zgodilo. Preveč zanesljivo so delovali gostje. Vse bolj je šla tekma v smeri povečanja rezultata, kot pa v izenačenje. In zgodilo se je. Husmani je na levi strani verjetno poskušal z močno podajo zaposliti enega od napadalcev. Toda žoga je zadela domačega igralca Vrbanca, spremenila smer in zaključila v mreži. To pa je bil tudi končni rezultat in pomembna zmaga Domžal v borbi za najmanj četrto mesto na lestvici, ki še vodi v evropska tekmovanja.
Celje. Za kaj več bo potrebno še počakati. Trenutno stanje je zaskrbljujoče.
1.5. Olimpija : Mura 2 : 0 (0:0)
Že pred tekmo je bilo jasno, da zmaga Olimpiji prinaša prvo mesto na lestvici. Dodaten motiv pa je bila tudi zmaga v Kopru. Trener Stanković začetne postave ni menjal, saj za to tudi ni bilo nobenih razlogov. Čeprav je Mura predstavljala uglednega nasprotnika in je v Ljubljani že znala presenetiti, se je na koncu izšlo po načrtih Olimpije. Mož odločitve je bil Ivanović. Prvič je zadel sam, drugič pa je odlično podal z leve strani, mladi Kurež pa je neustrašno in odlično reagiral z glavo v dvoboju z branilcem ter zadel za končno zmago 2:0.
Olimpija je delovala zelo strpno. Občasno prepuščala iniciativo tudi Murašem. Ti so ostali brez zelo izrazite priložnosti. Kar je šlo direktno proti golu je preprečil vratar Frelih, več pa je bilo nenatančnih strelov s strani Mure. Več kot očitno je, da še niso povsem na pravi liniji, saj so imeli v zaključnem delu priprav veliko težav.
Težko pa je iti mimo menjav pri Muri, ki so po mojem mnenju povzročile, da je Olimpija postala nevarnejša. Pucko je polno garal do trenutka, ko je bil zamenjan. Z njegovim odhodom pa je Mura izgubila tako v obrambi, kot tudi v prehodih iz obrambe v napad. Izgubila je predvsem potrebno hitrost, v primerjavi s tekaško razpoloženo Olimpijo. Olimpiji se je odpiralo vse več prostora. In če se preveč prostora ponudi Ivanoviću, je to lahko odločujoče. Tako je tudi bilo. Maruško ga v igri 1:1 ni uspel zaustaviti, njegov udarec pa je bil za vratarja Obradovića neubranljiv. Še bolje je Ivanović reagiral pri drugem golu Olimpije. V prodoru (v globino) je na gol-avt liniji odlično z levo nogo podal v sredino, mladi Kurež pa zapečatil usodo gostov.
Tekma je imela tudi sporni trenutek, v škodo Mure (zaključek, na podlagi posnetka). Nad Puckom je bil prekršek. Vsaj prosti strel so si zaslužili gostje. Izključitev obrambnega igralca Olimpije bi bila prestroga.
Nepotrebno je zaradi tega prišlo do nervoze. Toda na igrišču je Olimpija pravočasno pokazala potrebno učinkovitost in zasluženo zmagala.
Mura zaradi tega poraza ne bo padla. Energije, pozitivnih vrednot in znanja imajo dovolj. Trener Šimundža pa bo tudi poskrbel, da bodo morali zaigrati tudi na potreben oziroma želeni rezultat na vseh naslednjih tekmah.
Olimpija. Odlično. Nič opuščanja, samo še stopnjevanje. Še so rezerve.
Zaključek
Verjetno je bilo malo ljubiteljev in poznavalcev nogometa, ki bi pričakovali Olimpijo na prvem mestu, po samo dveh spomladanskih krogih. Žoga je okrogla. In če se pravilno sestavijo še določene kocke, posledično pa rezultati, je to dejstvo. Ne opravičevanje, iskanje alibijev. Le konkretne poteze in delo na igrišču dajo rezultat.
Zaradi res skromnega števila tekem in s tem večkratnim medsebojnim srečanjem, ni časa za ukvarjanje s prazno in nepotrjeno filozofijo ter »če-ji«. Običajno je odgovor, ali prepoznavnost moštva dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati in ceniti. Slaba motivacija za igralce je, če jih vodstvo (nenogometno) preveč visoko vrednoti in pri tem ne upošteva (ceni) nasprotnikov. Kazni so prehitre.
Prihajajoči krog bo spet dal nekaj odgovorov in zato je prvenstvo zanimivo. O kvaliteti, ali primerljivosti pa je treba ostati skromnejši. Seveda pa pri tem delati, da se razkorak zmanjšuje, ne pa povečuje.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran