0.Uvod
Veliko oziroma preveč se dogaja. Za nami je šele tretji spomladanski krog. Kot, da ne bi bilo nobene dolgoročnosti, vizije in strategije. Ni pa pri vseh tako. Verjetno je v ospredju pogled z realnega vidika. Tega se bo potrebno vse bolj zavedati tudi v slovenskem nogometu. Lahko se še bolj vse skupaj (nerealno) povzdiguje toda prehitro pride kruta realnost. Hitro smo postavljeni na pravo mesto. To se je zgodilo med drugim na dveh pravkar minulih SP v zimskih panogah. Osebno sem si tudi želel veliko več. V biatlonu predvsem za Jakova Faka, saj je postal eden najbolj trdnih Slovencev. Ponosni smo lahko kako se je vsak dan boril do skrajnosti, želeno pa so mu odnesli sicer redko zgrešeni streli. O pogojih v primerjavi z drugimi vrhunskimi biatlonci je nesmiselno karkoli navajati. Nekateri so mu kljub temu včasih gledali v hrbet.
Takšen pristop moramo imeti tudi pri nogometu. Visoke, toda realne cilje. Če se vse sestavi, smo v stanju presenetiti. Preteklost to potrjuje (EP, SP v nogometu, nastopi Maribora v LP). Zato je potrebno resnično preiti k osnovam in dolgoročno razvijati-graditi trde temelje v razpoložljivem domačem kadru ter angažirati kakšnega tujca, ki je najmanj 3 x boljši od vsakega domačega igralca. Predvsem pa je treba mlade (prihajajoče) postaviti na realna tla. Zaradi enega doseženega gola, ali pa dobro odigrane tekme, nameniti le toliko pozornosti, da mu je ob res ustreznih sposobnostih omogočeno več, ali manj stalno igranje, ki edino zagotavlja kvaliteten razvoj.
Zato na kratko in glede na dogajanja. Mirno. Stopite v nekaterih klubih korak nazaj. Veliko zadev je nesprejemljivih, najbolj pa takšne, ko novi trener izjavi po visokem porazu, da niso imeli časa za pripravo, korekcije, novosti, itd. S kakšnimi izhodišči (na podlagi analize)pa si je upal sploh prevzeti moštvo (primer : Koper).
Je pa na koncu najvažnejše, da je zanimivo (kvalitetno na našem nivoju) in zato izziv, predvsem pa prisoten interes tistih, ki smo bili aktivni igralci v nogometu (na višjem nivoju, kot je 1.SNL), mimogrede pa tudi trenerji. Cenimo našo ligo in jo spoštujemo, saj je to naša liga, v okviru naših možnosti (te pa se ekonomsko še poslabšujejo, zaradi korone). Čas pa je žal takšen, da bomo prav kmalu dobili mislece, ki bodo poskušali potopiti Jürgena Kloppa, kot so že potapljali Pepa Guardiolo, če izpostavim samo ta dva, z mnogimi lovorikami.
Težko pa sem v nedeljo na Planetu spremljal intervju Oliverja Bogatinova, športnega direktorja Maribora. To ni bil tisti pravi »Oli«. Težko so šle besede od njega oziroma pogled na trenutno stanje. Nekaj ne »štima«. Rezultati vsekakor. Bojim se, da je še kaj drugega. Ali lahko tudi poči. Toda Olimpija in drugi tudi igrajo. Niso samo prisotni. To morajo v Mariboru vzeti v zakup. Preveč so se razvadili v preteklosti (lovorike). To pa ob vsakem manjšem padcu (porazih) hitro prinese nervozo.
Ocena posameznih tekem
1.1.Bravo : Koper 3 : 0 (0:0)
Bravo. BRAVO. Več kot polovica 1.polčasa so bili v podrejenem položaju. Ko pa so se ogreli je počilo in je tudi pokalo do 3:0. Najtežji poraz in tretji zaporedni poraz Kopra. Čeprav je trener Grabič relativno še mlad, me veseli vse bolj prisoten pametni pristop v to tekme. Zato napredujejo. Niso zaletavi, so pa hitri in ko dodajo hitrost ter kombinatoriko, potem gladko pade tudi Koper, z novim trenerjem.
Nukić je bil osrednja osebnost te tekme. Ima sicer že svoja leta v primerjavi s polovico svojih soigralcev, vendar vse bolj postaja ideolog igre v napadu Brava. Podajalec in strelec, igralec, ki bo kmalu moral dobiti več pozornosti iz nasprotnih moštev. Pohvaliti pa moam tudi Brekala in Drkušića. Vse bolj sta zelo zanesljiva, začela sta igrati enostavno v kritičnih situacijah in skupaj z vratarjem Vekičem predstavlja skoraj neprehodni centralni del obrambne linije.
Sicer pa v tej tekmi vsi igralci Brava zaslužijo visoke ocene. Koper. Nič novega. Na začetku malo več angažiranosti in tudi jalova premoč, potem pa so začeli padati. Za moštvo Brava so bili enostavno prepočasni.
1.2. Maribor : Celje 0 : 1 (0:0)
Še en šok na domačem igrišču. Zanimivo pa je, da so imeli Mariborčani v vseh treh spomladanskih tekmah večjo posest žoge, kot nasprotniki, kljub temu pa so od devetih točk uspeli osvojiti le dve, od tega točko v Domžalah z veliko domače pomoči.
Žal pa so premalo konkretni (jalova premoč), preveč pa sposobni prejeti gole in končni učinek je razumljiv. Gol, ki so ga prejeli v tekmi s Celjem sodi po svoje med nesrečne. Žoga se je od igralca Maribora (Repas), odbila proti golu. Ker pa je zaspal Martinović (ne prvič), je to izkoristil Dangubić, zadel in Celjanom zagotovil 3 točke.
Novi trener Celjanov, nekdaj ugleden vrhunski igralec, je v tej tekmi iskal samo rezultat. Ni mu bilo težko postaviti zanesljivo igro, s hitrimi protinapadi, vmes pa je bilo videti tudi veliko želje za koristno zadrževanje žoge (igra kratkih pasov) ter poskuse z dolgimi, globinskimi podajami proti golu Maribora in iskanje tako potrebnega gola (in točk). Uspelo jim je. Tudi zaradi tega, ker je bilo vse skupaj preveč omogočeno s strani igralcev Maribora. Tokrat moram biti kritičen do mladih igralcev Maribora. Premalo, veliko premalo. Vsi tisti, ki sem jih v nekaterih prejšnjih komentarjih kar preveč visoko ocenil. Kolmanič, Repas, Mlakar, Matko, morajo dati vsako tekmo več. S podporo ostalih (Požeg-Vancaš, Kronaveter, Pihler in Vrhovec in…….), pa še več. Vloge pa morajo biti pravilno razdeljene.
Upam, da Vrhovec ne bo imel nobenih problemov. Tudi ob gledanju na TV je ob trčenju zastal dih.
1.3. Mura : Gorica 3 : 1 (1:1)
Po malo daljšem uvodu ni kazalo, da bi se lahko končalo z gladko zmago Muro. Toda Mura si praktično ni smela privoščiti spodrsljaja. Tudi s pomočjo Goričanov ji je to uspelo. Drugi gol je bil avtogol (Širok), pri tretjem prejetem golu pa se je vratar Marjanović postavil preveč levo in Bobičancu ni bilo težko zadeti skoraj praznega gola. Zadetek je bil lep. Žoga je šla preko živega zidu.
Niso pa gostje razočarali. Vse so poskušali, da bi prišli vsaj do točke. Napake v ožji obrambi so stalno prisotne in preveč očitne, zato je točkovni saldo tudi skromen.
1.4. Domžale : Tabor 2 : 1 (0:1)
Tabor se je dokaj dobro upiral Domžalam. Čeprav so imeli domači stalno iniciativo, je gostom uspelo doseči gol, na način, ki je značilen za gostujoča moštva. Hitra podaja v prazen prostor (po tleh) s svoje polovice in pravočasna reakcija najboljše postavljenega igralca. Stančič v konkretnem primeru ni imel nobenih težav in je zanesljivo zadel. Seveda je bilo vodstvo gostov šok za domače. Do izenačenja so prišli iz prostega strela. Jakupović je zadel v svojem slogu. Delno pa mu je omogočil tudi vratar Koprivec, saj se je postavil slabo in pustil preveč praznega prostora, kar je Jakupović izkoristil. Eden lepših golov, preko živega zidu. Gostje so ob tem prekršku protestirali. Odločitev sodnika Matkoviča je glede na njegov način sojenja razumljiva. Primeri iz preteklosti bi to potrdili.
Samo točka je bila za Domžale, ki so v naletu premalo. V zaključku tekme so po streljanem kotu dosegli vodstvo in zmago. Visokemu Vukliševiću ni bilo težko. Slabo je bil pokrit. Obrambni igralci so zamujali. Ob tem pa je najvišji njihov igralec Nemanić stal popolnoma sam znotraj vratarjevega prostora. Praviloma pa bi prav on moral pokrivati Vukliševića. Dolžan pa sem dati še eno pripombo. Simpatični Sežanci se vse bolj oddaljujejo od organizirane igre. Nekateri posamezniki igrajo bolj za sebe, kot za ekipo, zato prevladuje individualna igra, kar pa za organiziranega nasprotnika na drugi strani ne predstavlja posebnega problema.
1.5. Aluminij : Olimpija 0 : 0 (0:0)
Popolna premoč Olimpije. V vseh statističnih primerjavah so bili daleč nad borbenimi domačini. Ker niso zadeli, pa so imeli priložnosti, je ostalo pri delitvi točk. Aluminij je v tej tekmi potrdil zasluženo osvojeno točko v Sežani. Zanimivo pa je tudi to, da pa so imeli tudi lepo priložnost doseči gol. Objektivno pa je točka proti Olimpiji za domače veliko vredna. Vse bolj se približujejo 8.mestu na lestvici. Zaradi poraza Gorice pa držijo tudi razdaljo do zadnjega mesta. Olimpija je poskušala vse. Ni se izšlo. Kar preveč je bilo zapravljenih priložnosti. Prevečkrat se zgodi, da zaradi tega pride do kazni. Ni se zgodilo. Olimpija je uspešna in prednost pred Mariborom je kljub neodločenem rezultatu povečana na dve točki. Ker je zaradi kazni manjkal Pungaršek je prvič nastopil novinec Čorić.
Zaključek
Prvenstvo se nadaljuje med tednom. Spet so na sporedu zanimive tekme. Najbolj prav gotovo v Ljubljani, med Olimpijo in Domžalami.
Toda pozornost bo tudi tresenju v Mariboru. Tisto kar je bilo mogoče prebrati in slišati danes (torek) o dogajanju v Mariboru, je po svoje presenetljivo. Kot sem že uvodoma zapisal pa še dopolnjujem s tem, da dogajanja v Mariboru lahko prinesejo kar bistven zasuk (ali odločitve).
Zanimivo bo spremljati tekmo v Sežani. Tam Maribor ni bil uspešen niti pod Milaničevim vodstvom, niti pod vodstvom Camoranesija.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran