0. Uvod

Uvod v ta krog so bile štiri tekme za uvrstitev v polfinale slovenskega pokala. Pričakovati je bilo pretežno težke tekme, ne glede na to, da so bili trije tekmeci tudi iz drugoligaškega ranga. Samo Radomlje so morale gostovati, medtem ko sta Nafta in Drava igrali na svojih stadionih. Najbolj zanimivo je bilo v Domžalah, kjer so domači še enkrat dokazali, da so v odlični formi. Maribor je bil nemočen, prepočasen, zato  je bilo vodstvo z 2:0 kar preskromno. Z menjavami je Maribor v nadaljevanju sicer dosegel terensko premoč, vendar brez pravih priložnosti. Toda, ko je trener Djuranovič opravil prve menjave, je bilo ravnotežje spet vzpostavljeno. Maribor je še enkrat klonil. Preostane mu samo, da kaj več pokaže v zaključku prvenstva, seveda s pogojem, da Olimpija povsem odpove, kar pa je težko pričakovati.

Olimpija je na težkem gostovanju v Lendavi dosegla napredovanje šele v podaljšku, celo z igralcem manj. V odločilnih trenutkih je s tem dokazala kakšna je njena trenutna zmogljivost. Začelo je veliko mladih. Domače je reševal vratar Raduha. Kar pa je bilo nevarnega pred golom Olimpije je zanesljivo preprečil vratar Vidmar.

Celje je uspelo šele po izključitvi gostujočega igralca. Razumljivo je bilo, da so se Radomljani postavili nekoliko bolj zaprto. Delovali pa so zanesljivo. Imeli so tudi priložnost, da pridejo v vodstvo. Toda, ko so zadeli Celjani je bilo vsega konec. Še posebej emocialno je bilo v vrstah Celjanov po drugem golu. Veselili so se ga iskreno in morda je to le napoved boljših časov (izogniti se borbe za dodatne kvalifikacije). Sicer pa  so Celjani pokazali še veliko premalo. Prisotnih je bilo preveč napak. Ker so lansko sezono proti Radomljam celo izpadli, pa ta zmaga seveda predstavlja uspeh.

Koper prav tako ni imel posebnih problemov, čeprav se je Drava dobro upirala in zapravila celo 11-metrovko pri vodstvu Kopra z 1:0.

Na koncu so v polfinalu štirje prvoligaši. Žal pa je bil žreb kar malo »krivičen«. Izpasti bo moralo eno ob obeh najboljših moštev spomladanskega dela prvenstva (Olimpija, Domžale). Za Koper, ali  Celje pa bo uvrstitev v finale pokala  velika nagrada. Ker bo finale v Kopru, pa se na koncu lahko zgodi marsikaj, če bo finalist Koper.

Ta krog je verjetno že dal odgovor o zanesljivem potniku v 2.ligo. Gorica  po mojem mnenju že kar nekaj krogov realno ni imela posebnih možnosti, čeprav je znala prijetno presenetiti.

  1. Ocena posameznih tekem
    • Gorica : Mura 1 : 5 (1:2)

Gorica je uspešno začela to tekmo. Povedli so z lepim golom mladega Begića. Hitro pa je prišlo do preveč (standardnih) napak v igri Gorice. Mura je to znala izkoristiti in na koncu z visoko zmago zadala zadnji udarec domačim. Hkrati pa se je zelo približala Mariboru.

Ni potrebno posebej izpostavljati premoč in številne gole Mure. Poleg ene najbolj zanesljivih obramb v tem prvenstvu, si je Mura izboljšala tudi učinkovitost. Osem doseženih golov v zadnjih dveh tekmah predstavlja kar 1/5 vseh njenih doseženih golov.

Nova Gorica zasluži prvoligaški nogomet, že zaradi bogate preteklosti. Pričakovati je, da bodo sedaj vso pozornost namenili sestavljanju kvalitetne (in domače) ekipe. Pri tem morajo zadržati nekaj izkušenih igralcev (ne statistov) ter se okrepiti z motiviranimi igralci, ki jih imajo okrog Nove Gorice več kot dovolj.

O Muri pa samo še to. Ko gre Bobičancu, jim gre še boljše. Težko bodo komu prepustili tretjo pozicijo. V mislih (in tihih) željah pa bodo storili vse, da dosežejo še kaj več.

  • Tabor : Domžale 0 : 0 (0:0)

Malo bolj neposredno zapisano, je bila ta tekma v skladu s končnim rezultatom. Nobenih posebnosti, nobenih presenečenj, ali posebnih naprezanj, da bi se tekma nagnila na eno, ali drugo stran. Vseeno pa je vsega  premalo za  uspešni moštvi v preteklih krogih. Vsi so pričakovali več predvsem od Domžal, kandidatov za uvrstitev med prva štiri moštva. Odsotnost hitrega in učinkovitega Kolobarića se vse bolj spozna, posebno na gostovanjih. Domači pa so se verjetno že pred začetkom tekme zadovoljili s točko. Ta veliko pomeni za stabilno pozicijo na lestvici. Zagotovo pa drži tudi to, da ni mogoče vsake tekme igrati v visokem tempu. Domžale so s serijo pozitivnih rezultatov trenutno dosegle največ. Uvrstitev v polfinale pokala in držanje zaželenega mesta na lestvici, ni sporno. Morda bi za to tekmo veljalo, da sta se moštvi že na začetku zadovoljili z delitvijo točk

  • Celje : Maribor 2 : 1 (1:0)

Celjanom vsa čast. Uspeli so doseči pomembno zmago, v borbi za obstanek (dodatne kvalifikacije) v ligi. Mariboru pa  nasprotno ni uspelo. Ostal je brez pomembnih točk. Na tekmi ki se igra za točke (oziroma v tekmovalnem delu prvenstva), praviloma ne sme biti ekperimentiranja in iskanja pravega moštva.  Še posebej ne v klubu, ki ima v samostojni Sloveniji vsako sezono jasno izražene ambicije (samo vrh in titule) ter veliko število pogodbenih igralcev. Po mnenju trenerjev in občasno tudi igralcev, je prav ta »dolga in kvalitetna klop« največja prednost v borbi za naslov, z drugimi. Žal pa samo igrišče vedno prikaže ustrezno stanje. Temu ni mogoče uiti pri nas, niti v tujini. Vse se na koncu pokaže na igrišču. Za Maribor tudi tokrat slabo, kljub določeni premoči in morda tudi zapravljenih priložnosti, še posebej v prvem polčasu. Sposobnost doseči gol (ali ne prejeti) pa sta dva odločilna dejavnika.

Maribor si res ne sme privoščiti tako velikih napak, kot sta npr. prejeta gola. Pri prvem je v stilu pravega napadalca dosegel avtogol Martinović. Tako (povsem nepravilno) je bil tudi postavljen. Kljub temu bi lahko odreagiral drugače. Drži pa tudi, da bi več moral storiti vratar Jug. Podaja je bila v njegov (vratarjev) prostor. Drugi prejeti gol, pa ne smejo dobiti niti amaterji v najnižjem rangu. Najprej slabo pokrivanje in zgrešen skok po podaji iz avta na sredini igrišča (ni bil protinapad), nato pa še zamujena reakcija in počasnost Peričića. Najprej bi moral situacijo razrešiti Martinović. Ker je zamudil, je nato stekel proti svojemu golu, namesto, da bi šel v varovanje Peričiću.  Kuzmanoviću ni bilo težko poslati žoge v sredino, kjer je Martinović pozabil na Soklerja, Klinar pa se je prebudil šele, ko je bila žoga že v mreži.

Dodal bi še nesrečno komentiranje strela z glavo Repasa, v drugem polčasu. Idealna podaja je bila, da se žoga (s pravilnim udarcem) zabije v mrežo. Ni bila sporna višina  Repasa (po mnenju športnega novinarja je premajhen), ampak pravilen (tehnika) udarec z glavo.. Podobno je bilo s priložnostjo Martinovića pri strelu z glavo. Tako, kot je šel (bil postavljen) ni mogel (čeprav je imel vse pogoje), da boljše strelja na gol. Namesto direktnega gibanja proti podani žogi, je prišel napačno, vrteti je moral glavo in zato pravega in natančnega udarca ni bilo. Kakorkoli to opisujem, gre za osnovno tehniko. Odveč so bili tudi komentarji o izjemnih potezah, itd., ter ocenah, da npr. trener Rožman, ni imel na razpolago dovolj časa za ……. Koliko pa ga je imel potem novi celjski trener Šalja, ki je šele od ponedeljka v Celju, vmes pa je imel še pokalno tekmo. Vprašanje je, če je sploh sestavil skupaj 3-4 treninge, od katerih dva nista smela biti visoke intenzivnosti.

Nista pa igrala trenerja. Očitno je, da je Šalja pritisnil na gumb pozitivnega prepričevanja, kajti Celje le ni toliko slabo, kot je slab njihov položaj na lestvici. V Mariboru pa je trenutno problemov preveč in jih trener Rožman v tej situaciji (borbi za naslov državnega prvaka), ne more spremeniti. Če pa se ne motim pa je bilo javno izpostavljeno, da v Mariboru (na treningih) odlično delajo. Na tekmah (vsaj za sedaj) tega ni bilo videti, tudi, če je trener Rožman precej spreminjal moštvo. Iskanje  najboljših rešitev, še ni dalo tistega rezultata, ki ga nogometni Maribor pričakuje.

In še moje dodatno mnenje. Prav mladi (in že kar izkušeni, ali dokazani) igralci Maribora (Matko, Mlakar, Repas ter kakšno leto starejši (Požeg-Vancaš, Pihler in Vrhovec ter tujec Santos), igrajo daleč pod nivojem.

  • Koper : Bravo 0 : 0 (0:0)

Velja podobno, kot za tekmo v Sežani. Premalo za ambiciozni Koper in dovolj za Bravo, ki z vsako točko drži zanesljivo  oddaljenost od mesta, ki na koncu vodi v kvalifikacije za obstanek v ligi. Slabo vreme (veter in dež) sta morda tudi malo pokvarila celoten vtis. Dogajalo pa se je le premalo, tudi s številnimi napakami in preveč žoge v zraku. Bravo je bil cel bližji zmagi, ki bi jim v tem primeru mnogo pomenila. Že od 23.kroga dalje niso dosegli zmage. Ob takšnem nadaljevanju njihov položaj ni povsem brezkrben.  Zelo pomembno tekmo igrajo v naslednjem krogu. Morda bodo Celjani (kot v 23.krogu) ponovno žrtev, kar bi popolnoma zadostovalo za mirni zaključek prvenstva.

  • Olimpija : Aluminij 2 : 2 (0:1)

Olimpija je izgubila dve pomembni točki, Aluminij pa je nasprotno zaslužil zelo pomembno točko. Kljub temu pa je Olimpija povečala prednost pred Mariborom, Aluminij pa ponovno prehitel Celje. Pri prejetih golih, reakcije v obrambi Olimpije niso bile najboljše. Pungaršek (sicer precej nižji od Petka) je zamudil in gostje so vodili. Težak spodrsljaj pa se je privoščil tik pred koncem tekme in pri vodstvu Olimpije Boakye. Drseči start je bil povsem nepotreben, ob tem pa tudi prekršek in 11-metrovka za goste. Res je tudi, da so nezbrani gostje ob menjavi treh igralcev malo zaspali in omogočili vodstvo Olimpije. Ivanović je tokrat  iz »njegovega« položaja  zadel v dolgi kot nemočnega vratarja.

Aluminij je s tem rezultatom in igro potrdil uspešen spomladanski del (razen spodrsljaja  doma proti Taboru). Olimpija pa kljub vsemu drži varno razdaljo pred Mariborom. Ima pa še veliko rezerve. Ni ji potrebno neprestano in rizično napadati, ampak lahko z agresivno igro daleč od gola uspešno nevtralizira vse napadalne poskuse nasprotnika. Po odvzeti žogi pa z dobro globinsko podajo doseže gol. Na tekmi z Aluminijem je morda manjkalo več udarnosti s strani Vombergarja.

Zaključek

Čeprav se v vsakem krogu lahko zgodi kakšno presenečenje, bo zanimivo že v prihajajočem krogu. Olimpija gostuje v Domžalah, Maribor igra doma in verjetno ne bo izpustil priložnosti za osvojitev treh točk, kar bi ob morebitnem spodrsljaju Olimpije veliko pomenilo pred derbijem v naslednjem krogu. Še bolj zanimivo pa je v spodnjem delu lestvice. Bravo si ne sme privoščiti poraza (morda tudi izgube dveh točk) v tekmi s Celjani. Aluminij bo zagotovo storil vse za tri točke proti zadnji Gorici. V »zasedi« pa bo Mura, ki verjetno Kopru ne bo omogočila, da se veseli, na njenem igrišču. Postaja vse bolj zanimivo.

 

Janez Zupančič

p.s. : prispevek ni lektoriran