0. Uvod
Z vsakim krogom oziroma, bolj kot se bliža zaključek prvenstva, se vse bolj zapleta. Takšen je bil tudi ta krog. Prvi štirje so vse bolj skupaj, sredina je lahko mirna, moštvo, ki neposredno izpade je skoraj zanesljivo že znano. Poleg državnega naslova bo zanimivo še kdo bo pristal na 9. mestu. Lahko se zgodi, da bo to celo aktualni prvak Celje. To bi bil res kar prevelik padec. Vse spremembe, ki so se dogajale v Celju so očitno pustile posledice. Ni potrebno prehitevati s končnim stanjem. Še bo nekaj tekem, ki lahko spremenijo trenutno stanje.
- Ocena posameznih tekem
- Bravo : Celje 2 : 0 (0:0)
Glede na priložnosti bi morali Celjani zanesljivo voditi. Zapravili pa so tudi najlepšo, 11-metrovko, ki jo je podcenjevalno (kot drugo v Kopru, nekaj krogov nazaj) zastreljal Dangubić. Bravo je bil tokrat v 1.polčasu povsem podrejen in samo izjemnim posredovanjem (bolokadam) vratarja Vekiča ter branilca Drkušića, so zdržali do polčasa. Nato pa je počilo v pravem trenutku. Mladi Križan je po lepi podaji Trontlja z leve strani zadel z glavo (ima nekaj po svojem očetu). Od takrat naprej je igral samo še Bravo. Prodor Kramariča in drugi zadetek v mreži Celjanov je bil samo še pika na i, neugodnem porazu Celjanov in zasluženi zmagi Brava. Pomembna gola so dosegli in še bolj pomembno zmago. Ta jim daje veliko več miru oziroma mirnega nadaljevanja ter zaključka prvenstva. Celje. Žal. Zelo nizko se nahajajo in ne bo jim lahko. Tudi, če ostanejo v ligi je ta sezona za njih povsem zavožena. Kadrovsko.
- Maribor : Tabor 2 : 1 (0:1)
Prvi polčas Maribora ni bilo nikjer. Niso imeli niti konkretnega strela na gol gostov. Ti so povedli iz očitnega nedovoljenega položaja. Noben VAR ni bil potreben za takšno oceno. Presenetljivo Mariborčani sploh niso pritiskali na sodnika. Zato je Tabor lahko še naprej obvladoval situacijo. Po odmoru in z dvema menjavama pa povsem drugi Maribor, Tabora pa nikjer. Gol je visel v zraku. Dosegli so ga šele iz 11-metrovke, po nespretnem igranju branilca v kazenskem prostoru. Popuščanja ni bilo in po lepi akciji je zadel še Repas. Gostje so se potem le začeli prebujati in prišli do lepe priložnosti. Žoga pa je končala v stativi, tudi s pomočjo intervencije vratarja Juga. S to zmago oziroma igro v drugem polčasu se je Maribor psihološko vsaj malo dvignil. Daleč od prave forme pa je Matko. Prehitro so ga previsoko ocenili oziroma nagradili s klubskim priznanjem. Premlad je še in zato se mora dokazati v daljšem obdobju.
- Mura : Koper 2 : 1 (0:1)
Prvi polčas povsem neprepoznavna Mura in presenetljivo razpoloženo moštvo Kopra. Toda takšnega gola Mura ne sme prejeti. Dovolj je bilo možnosti za prekršek, ali pa pravočasen odvzem žoge. Povsem pa je tokrat odpovedal mladi Cipot v napadu (preveč izgubljenih, ali slabo sprejetih žog in brez konkretnega udarca na gol), pa tudi ostalim ni šlo kaj boljše. Koper je zasluženo povedel. V drugem polčasu se je s prihodom v igro Mandića le začelo malo spreminjati in prav Mandić je po odlični podaji Bobičanca zadel z glavo. S prihodom v igro Horvata in Klepaća je Mura postala še bolj nevarna. Nevarni pa so bili tudi Koprčani, toda do posebnih priložnosti niso prišli. Zahtevali so tudi 11-metrovko. Morda je žoga res zadela Lovrića v roko, toda to se ne zgodilo v kakšni kritični situaciji, ampak bolj zaradi nespretnosti Lovrića pri obvladovanju dolge podaje proti kazenskemu prostoru Mure. Čeprav se je bolj nagibalo k neodločnemu rezultatu (moštvi sta si bili precej enakovredni), je zmagoviti gol za Muro dosegel Horvat z močnim udarcem, z okrog 20 metrov. Koprska obramba in pred njo zvezni igralci so bili preveč pasivni in ni jim uspelo strela blokirati. Tri pomembne točke so ostale v Murski Soboti.
- Domžale : Olimpija 2 : 0 (2:0)
Sploh ni potrebno veliko pisati o tej tekmi. Iz izjav trenerja Djuranoviča in kapetana Olimpije Kapuna, je bilo povedano vse. Domžale so bile močnejše v vseh pogledih (Djuranovič), Olimpija pa anemična, že od prve minute dalje (Kapun). Pri doseženih golih Domžal, je potrebno izpostaviti Jakupovića. Prodor Kaita res ni bilo sposobno preprečiti večje število igralcev Olimpije, toda zadnja podaja (samo elegantno je spodkopal žogo) je bila njegova. Kljub slabemu strelu je bilo to dovolj za gol, avtogol Maksimenka. V oči bode dejansko slaba reakcija vseh v zadnji vrsti Olimpije in tistih, ki so dovolili, da se je Kait lahko skoraj neovirano spustil do kazenskega prostora. Kmalu prejeti drugi gol je bil podoben. Po izvedenem prostem strelu Ibričića z leve strani proti prvi stativi , je večina igralcev Olimpije samo gledala, Karić je brez problema podal kratko žogo po zraku do Jakupovića, ki je skoraj neoviran z glavo zadel za vodstvo z 2:0. Tisto, kar je Olimpija še lahko storila do konca tekme, je bil minimum, kar bi moralo biti to moštvo sposobno. Premalo oziroma skoraj nič. Zvezne vrste praktično ni bilo, zato individualna igra Ivanovića. Vombergar je bil povsem odrezan s strani Vukliševića. Ibričić na domžalski strani je počel kar je hotel in ponovno dokazal, kaj pomeni dejansko pravo nogometno znanje (sprejemanje in podaje, preigravanje), ob odlični fizični pripravljenosti. Olimpija je še v vodstvu in to bledo sliko iz Domžal, lahko na najboljši možni način popravi na domači tekmi z Mariborom. Za še vedno vodilnega na lestvici je to že nujno, saj so od devet možnih točk, v zadnjih treh krogih osvojili samo eno.
- Aluminij : Gorica 2 : 0 (0:0)
Po videnem je Aluminij igral samo toliko, da si je zagotovil zanesljivo zmago. S tem trenutno (in zasluženo) drži 8. mesto na lestvici. S tem pa še ni zagotovljen zanesljiv obstanek v ligi. Potrebno bo v spomladanskem slogu igrati še vse naslednje tekme. Gorica se je skoraj zanesljivo sprijaznila z dejstvom, da je obstanek v ligi nedosegljiv. Pristop na tej tekmi ni bil na ravni ene od odločilnih tekem za zmanjšanje zaostanka. Velja pa omeniti oba gola. Akciji sta bili pravi-nogometni. Pri prvem golu je podaja pred gol sledila po dvojni podaji med Derlekom in Kreflom, odbito žogo od vratarja Sorčana po udarcu Kadrića, pa je neovirani poslal v gol Flakus-Bosilj. Tudi drugi gol se je začel na levi strani, zadnja podaja je bila Kreflova. Natančna, pravilna. Flakus-Bosilj pa je imel dovolj časa za sprejem in natančen volej udarec, ki ga vratar Sorčan ni mogel zaustaviti. Nekaj zanimivih dogodkov, ali priložnosti je še bilo do konca tekme. Zagotovo pa ni bilo vloženo preveč napora, da bi se lahko še kaj bistvenega zgodilo.
Zaključek
Velika gneča je nastala v samem vrhu, na mestih, ki odločajo o naslovu državnega prvaka in za evropska tekmovanja. Za spodrsljaje praktično ni več posebnega manevra. Še štiri tekme odločajo znotraj 16 dni. Že v nedeljo zvečer bo znanih veliko odgovorov. Eden je že znan. Gorica kljub razpoložljivim točkam nima nobenih možnosti več za obstanek. Za preostalo, kvalifikacijsko mesto ima veliko prednost Aluminij. Celje pa se seveda ne bo kar tako predalo. Na vrhu pa gori. Čeprav derbiji naj ne bi igrali najbolj pomembne vloge za končno uvrstitev pa vsaj enega dvoma ni več. Če zmaga Olimpija, ima Maribor, ali Mura samo še skromne možnosti za državni naslov. Če pa bo kaj drugega, pa je možno še marsikaj. Po treh slabih rezultatih, je Olimpija dolžnik. Maribor pa ne glede na vse ima določen potencial, ki se ga ne sme podcenjevati.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran