0. Uvod
Zaradi čudnih, ali kar malo presenetljivih rezultatov, je objava tega prispevka z manjšo zamud. Polfinalne pokalne tekme med tednom so bile pravo izhodišče za določene presoje. Zmagoviti moštvi v pokalu sta potrdila zasluženo prvenstveno zmago Celja v Sežani in preračunljivo igro Olimpije proti Mariboru, kljub samo točki.
Koper je v krizi, Aluminij nepopustljiv, Gorica se mnogo prepozno prebuja, Bravo pa je s točko v Murski Soboti dokazal, da lahko preseneti vsakega.
- Ocena posameznih tekem
- Tabor : Celje 0 : 1 (0:1)
Zelo pomembni točki za Celje, Taboru pa zaradi poraza vsaj malo dodatnih skrbi. V tej tekmi so namreč imeli možnost, da odpravijo vse dvome o obstanku v ligi. Začeli so slabo in tako nadaljevali celoten 1.polčas. Nasprotno pa so Celjani storili vse, da zadržijo hitro doseženo vodstvo in s tem popoln izkupiček. V okviru trenutnih zmožnosti so zdržali do konca tekme. Domači so se v 2.polčasu popravili, vendar pa so imeli v igri preveč igralcev, ki poskušajo. V celoti pa je bilo veliko premalo pravega nogometa, kombinatorne igre in zaključkov napadov. Slabo, zaspano, kot je izpostavil komentator tekme. Toda za Celje odlično.
- Mura : Bravo 2 : 2 (2:0)
Bravo je uspešno materializiral vse, kar je pokazal v 90. minutah in povsem zasluženo osvojil točko v Murski Soboti. Težko, ali pa neodgovorno je vnaprej nekoga preveč očitno postavljati na začasno 1.mesto. Morda je tudi to vplivalo na igralce Mure. Začeli so sicer odlično, toda v veliki meri s pomočjo zadnje vrste Brava. Oba gola, ki jih je dosegla Mura po vsebini spadata med gole, ki bi jih moral doseči Bravo. Drži tudi, da je Mandić obakrat reagiral odlično, posebej pri drugem golu. Ne more oziroma ne sme se pustiti toliko praznega prostora v zadnji liniji, da igralec neovirano steče proti golu, po podaji z druge polovice igrišča. Prav tako se ne sme zgoditi, da igralec Brava iz napadalne cone vrača (slabo) žogo proti svojemu vratarju.
Toda Muraši so Bravu te napake vrnili. Po izvedenem prostem strelu je namreč Cipot slabo reagiral pred svojim golom in storil prekršek za 11-metrovko. Še večjo napako pa so domači storili pri drugem golu. Po podaji iz kota (z desne strani), so namreč katastrofalno stali (priloga : fotografija). Ni presenečenje, da je Brekalo izkoristil ta prostor in iz bližine zabil žogo v mrežo, za zasluženo točko. Vse ostale polpriložnosti Mure so ostale neizkoriščene. Bravo ni imel posebnih problemov, da z igro kratkih pasov in večjo posestjo žoge obvladuje situacijo. Občutek je bil, da so lahko v določenih akcijah celo bolj nevarni za gol kot domačini. Mandića je zmanjkalo, zato ga je bilo potrebno menjati. Tudi Bobičancu tokrat ni šlo, zato Mura ni mogla priti do želenega rezultata. Kljub temu pa z osvojeno točko še vedno ostajajo v borbi, tudi za naslov državnega prvaka.
- Gorica : Domžale 2 : 1 (2:0)
Redki so pričakovali takšen razplet. Domžale v polnem naletu, Gorica pa praktično odpisana iz prve lige. Hitro prejeta dva gola, zaradi neodločnosti sta bila dovolj za domačo zmago in boleč poraz Domžal. Kljub premoči, ni bilo v vrstah Domžal igralca, ki bi lahko kvalitetno zaključil. Uspelo je le branilcu Vukliševiću, ki je začel kar pogosto zadevati v prekinitvah (koti, prosti streli). Domače moštvo je treba pohvaliti. Ne predajajo se, korektno igrajo vse tekme, ne glede na nasprotnika in njegove kalkulacije ter osvajajo točke. Te ne bodo zadostovale za obstanek v ligi, zato pa lahko veliko pomenijo za naslednjo drugoligaško sezono.
- Olimpija : Maribor 0: 0 (0:0)
Tekmo sem si ogledal v živo. Tudi kaj pokomentiral v na sami tekmi. Vse moje komentarje pa sem lahko preveril na več načinov:
- v zaključnem komentarju Boštjana Janežiča,
- s poslušanjem izjav na TV igralcev in trenerjev ter zaključkov strokovnega komentatorja na TV Slovenija 2, Nenada Protege, ter
- v številnih komentarji tekme v dnevnih časopisih (Dnevnik, Delo, EkipaSN). Od veh komentarjev sem si sposodil samo enega in sicer :
- »v Stožicah zelo malo vsebine in nič golov« in »Ljubljančani so v raztrgani tekmi v kateri je mrgolelo napak, pustili boljši umetniški vtis, a so bili neučinkoviti«[1]
Drži. Pred tem dejstvom se ne sme zatiskati oči. Napake so toliko bodle v oči in jih v takšnem zapisu ni mogoče opredeliti.
Prepričan pa sem, da so javni komentarji po tem derbiju veliko bolj ostri od mojih pogledov. Potrebno je gledati širše. Olimpija je bila jeseni zelo daleč, pred derbijem in po derbiju je ostala na vrhu ter sama kroji končni razplet. Maribor je moral nekaj storiti. Objektivno pa bi kljub njihovemu pogledu moral biti poražen. Priložnosti (dve skoraj idealni) sta bili bolj plod napak Olimpije. Za Olimpijo bi se lahko slabo končali. Zapravljene priložnosti Olimpije in Maribora pa so v grobem bistvo celotnega, ali zanimivega dogajanja na tekmi. In še 11-metrovka za Olimpijo. Ne. Boakye je prehitro padel. Tako močno ni bil odrinjen.
- Koper : Aluminij 0 : 3 (0:2)
Lekcija. Koper se nikakor ne more sestaviti. To pa ne pomeni, da je vprašljiv Aluminij. Daleč od tega. Igrajo na svojem (visokem) nivoju in zbirajo točke, nujno potrebne za obstanek v ligi. Kar so storili do sedaj je res samo pohvalno. Tudi dokaz, da se zmore ne glede na t.i. »zveneča imena«. Vsak njihov dosežen gol v Kopru ima svojo ceno. Kljub temu, da je bil prvi zelo pomemben, pa je tretji gol, dosežen v sodnikovem podaljšku, šolski primer prave tranzicije iz obrambe v napad. Težko je biti preveč navijaški, je potrebno biti na strani Aluminija. V spomladanskem delu so to dokazali.
Zaključek
Samo še trije krogi so do konca prvenstva. Olimpiji se po zmagi v pokalu, v Domžalah obeta dvojna krona. Seveda si bo to potrebno priboriti na igrišču. Veliko število navijačev Olimpije to pričakuje. Potrebno je upati, da to »breme« delovalo izključno pozitivno. Takšen uspeh Olimpije bi bil tudi določen dokaz, o katerem pa po končanem prvenstvu in finalu pokala. Veliko, ogromno je Olimpija storila, saj je jeseni precej zaostajala za Mariborom, danes pa je pred njim. Prednost je bila že ogromna. Toda vsaka napaka (slabša igra) se je zelo maščevala in prednost je minimalna, Maribor pa kljub katastrofalnemu spomladanskemu delu, še vedno v preži in upanju, da bo Olimpija lahko klonila, naskakuje vrh. Resnično nič ne pomeni kako si igral jeseni, kako spomladi. Končna lestvica bo zbir dobrega in slabega dogajanja na igrišču. Z besedami (poveličevanjem, opravičevanjem, itd.), se naslovi ne osvajajo. Me pa preseneča, da so kljub temu nekateri sposobni izjavljati o ogromnem, velikem napredovanju.
Najtežje pa je »prebaviti« opravičevanja o utrujenosti, številu tekem. Kaj pa druga moštva v najboljših ligah ?. Poleg številnih težkih prvenstvenih in pokalnih tekmah imajo še težke zaključne tekme v Ligi prvakov in Ligi Evropa (npr. Manchester City in Chelsea, v tednu, ko sta premagala PSG in Real – tri tekme v sedmih dneh, v maksimalnem tempu ). Samo za primer.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran
[1] Jože Okorn : komentar tekme Olimpija : Maribor – Dnevnik, 10.05.2021, stran 15, izvlečka iz prispevka