0. Uvod
V tem krogu je bilo na sporedu kar nekaj zanimivih tekem. Končni izidi so bili v nekaterih primerih v nasprotju s pričakovanji. Ta so bila v nekaterih primerih višja, saj je reprezentančni odmor ponujal vsem možnost za dodaten dvig forme, izboljšanje fizične pripravljenosti in tudi vrnitev morebitno poškodovanih igralcev.
Nekaterim se je malo zaustavilo. Toda prvenstvo se je šele dobro začelo in izzivov bo še dovolj. Evropskih tekmovanj je konec za vsa moštva in ostaja le še malo manevrskega prostora za iskanje določenih alibijev. Stalno izpostavljanje neuigranosti zaradi večjega števila novih igralcev, je res že dolgočasno. Menim, da mora biti na profesionalnem področju vse jasno. Novi angažirani igralci naj bi bili za povsem konkretno igralno mesto. O tem, ali so fizično ustrezno pripravljeni, sploh ne sme biti govora. Kako lahko nekdo pride v klub nepripravljen. Ali v klubih tega vidika ne upoštevajo pri izbiri, ali je to načrtno manever za opravičevanje, alibije. Zunaj naših meja to ni mogoče. Najraje bi kar navedel primer iz moje igralske kariere v tujini. Na uvodnem treningu v novo sezono je bil preizkus, na katerem so bili seveda vsi novi igralci. Ker so bili slabi, so takoj odpadli, čeprav so imeli do takrat za seboj kar ugledno igralsko kariero.
Zato brez temeljne osnove nobenemu igralcu ne more biti lahko. Še težje je trenerju, ki mu mora dati priložnost. Če pa je trener soglašal s prihodom takšnega igralca pa enakovredno nosi krivdo.
Menim, da po skoraj 1/5 realiziranega prvenstva takšnih dilem ne bi smelo biti več (v profesionalnih moštvih). Naše prvenstvo nudi možnosti vsem možnost uveljavljanja. Potrebno je biti le realen, kje dejansko smo in do kje realno sežemo. Največja promocijska skrb nam mora biti reprezentančni nivo, vsak večji (odmevnejši) evropski uspeh (najmanj napredovanje v spomladanski ciklus tekem) pa cilj, ki ne more biti stalnica, ampak le cilj najboljših, najbolj organiziranih in finančno sposobnih sredin.
- Ocena posameznih tekem
- Koper : Domžale 2: 0 (1:0)
Tokrat so bile Domžale povsem nemočne. Morda so se malo bolj prebudili po vodstvu domačih z 2:0 in po opravljenih prvih menjavah pri Kopru. Domžale so bile povsem nenevarne. Obeh napadalcev Sikimića in Kolobarića se ni niti videlo, ali opazilo. Koper je povedel po težki napaki. Ibričić je diagonalno podal nazaj, Vuklišević je bil prekratek (pa še pomikal se je nazaj) inVršič je neovirano podal vtekajočemu Mulahusejnoviću, ki je zadel za vodstvo domačih. Tudi drugi prejeti gol Domžal je bil rezultat slabe reakcije v ožji obrambi. Barišić je z lahkoto šel mimo Žiniča. Ta je bil brez varovanja (Dobrovljc je samo gledal), sledil je oster predložek po tleh pred gol, kjer so spet pozabili na Mulahusejnovića in ta je v padcu porinil žogo v mrežo. Vratar Sorčan je bil nemočen. Pravilno je zaprl njegov kot. Izkazal pa se se še enkrat saj je obranil strel z glavo iz neposredne bližine in tako preprečil visoko zmago domačih.
Domžale so spet puščale preveč prostora na obeh krilnih položajih. Domači so bili premočni tudi v sredini in so tokrat prikazali več kombinatorne igre, medtem ko so pri gostih prevladovale individualne akcije, vendar brez pravega učinka. Brez hitrih napadalcev, ki znajo priti in odigrati povratno žogo ter hitrejših podaj iz zadnje linije in zvezne vrste naprej (v globino), je težko doseči pozitiven rezultat.
- Gorica : Maribor 0: 4 (0:1)
Maribor je povsem razbil nemočno Gorico. Veliko bolje jim je šlo, kot v večini preteklih tekem, saj Gorici na njenem igrišču niso dopustili nič. Z agresivno igro ter dokaj tesnim pokrivanjem od prve minute naprej, domači niso prišli niti do polpriložnosti. Prva dva rumena kartona sta dobila centralna branilca Maribora. Morda je minimalno vodstvo Maribora v prvem polčasu domačim še dajalo nekaj upanja. To upanje pa je hitro ugasnilo. Maribor je bil v drugem polčasu še bolj prepričljiv in visoka zmaga s 4:0, je povsem realna in zaslužena. Moram pa poleg zavidljive intenzivnosti (skoraj 90 minut) s strani Maribora še posebej izpostaviti 2. in 4.gol Maribora. Drugi je bil solo akcija Požeg Vancaša, ki je ob stoječi obrambi domačih zadel v zgornji levi kot domačega vratarja, nato pa je ta igralec po globinski podaji Kolmaniča, v polnem sprintu in v težkem položaju poslal odličen predložek v sredino, kjer je še boljše v visokem skoku Klinar dobesedno zabil žogo v mrežo.
Vse menjave, ki so jih opravili v moštvu Maribora so bile le kozmetične. Moštvo, ki je začelo tekmo se je prav gotovo pokazalo v pravi luči in zadovoljilo trenerja Camoranesija. Ta v primerjavi s preteklo tekmo ni menjal sistema in s tem ponovno pokazal in dokazal, da ne igra sistem. Igrajo igralci in ti poskušajo na tekmi v najboljši meri in na najboljši način implementirati sistem. Torej ne sistem, ampak njegova implementacija. Osebno me je Maribor v včerajšnji tekmi zelo zadovoljil. V primerjavi s prvo tekmo tega kroga, so sinhronizirano delovale vse njegove linije tako v fazi napada, kot v fazi obrambe. Če je bilo kdaj le nevarno za mariborski gol, sta bila oba zelo ofenzivna krilna igralca (Klinar, Kolmanić) pravočasno na svojem mestu, zadnja zvezna igralca (Vrhovec in Pihler) sta zelo dobro kontrolirala sredinski priostor. Ožja obrambna linija (Martinović, Mitrović in Peričić) je zato lahko delovala zanesljivo. V napadalni vrsti sta tokrat izstopala vsestranski Kronaveter (kreator igre, podajalec in strelec), hitri in prodorni Požeg-Vancaš. Nekoliko manj je bilo tokrat učinka od Mešanovića.
- Tabor : Bravo 2 : 0 (1:0)
Očitno Bravo ni mogel ponoviti predstave proti Muri, toda več kot očitno je tudi, da je Tabor na domačem igrišču skoraj neranljiv. Nekoliko oslabljeni gostje so poskušali vse, da bi bili tudi tokrat uspešni. Prisilni odmor je zagotovo pustil določene posledice, ki so ob nekoliko spremenjenem moštvu Brava preprečile nadaljnjo uspešnost. Seveda pa Tabor na domačem igrišču ni mačji kašelj. Skoraj vsi favoriti so že odhajali praznik rok iz Sežane. Res so pametno odigrali, izkoristili prednosti v določeni kvaliteti igralcev ter dosegli svoje v napadu in seveda tudi v obrambi.
- Olimpija : Celje 1:0 (0:0)
V komentarju te tekme je potrebno začeti na koncu iz dveh razlogov. Olimpija je po mnogih poskusih le dosegla zmagoviti gol z izjemnim strelom Samardžića. Ta si je odlično pripravil prostor v gneči (povsem je zaprl prostor oziroma onemogočil neposrednega branilca, da mu pride v blok) in zadel. Drugi razlog je »mrtva« igra Celjanov. Niso uspeli niti enkrat streljati na gol Olimpije in bilo bi nezasluženo, da tokrat osvojijo tudi samo točko. Preveč tehničnih napak je bilo v njihovi igri (številne napačne podaje), bili pa so tudi premalo agresivni in Olimpija je imela popolno pobudo. Verjetno bo moral trener Kosič kar odločno nastopiti, kajti prehitro dvignjene glave in precenjevanje dejanskih sposobnosti, brez popolnega garanja in odgovorne igre, ne prinaša rezultatov.
- Mura : Aluminij 1: 2 (1:2)
Mura ima probleme s poškodbami in karanteno, Aluminiju pa je z dodatnim motivom ob vrnitvi odvzetih točk, pripotoval na to tekmo neobremenjen. Kljub premoči Mure v večjem delu tekme, pa Mura ni delovala tako prepričljivo (podobno, kot v Ljubljani, kjer je v preteklem krogu doživela poraz z Bravom). Aluminij je povedel, po hitrem izenačenju Mure pa spet prišel v vodstvo, ki ga je zadržal do konca tekme. Muri je sicer zmanjkalo malo, saj so gostje v drugem polčasu izbili iz gola, ko je bil njihov vratar že premagan.
Iniciativa Mure, številni podaje s krilnih položajev v sredino so bili dokaj lahek plen obrambnih igralcev Aluminija. Mura ni imela igralca, ki bi uspešneje lahko zaključil številne napade. Maroša, ki začenja s klopi je vse bolj oddaljen od učinkovitosti, zelo neprepričljiv, Žižek pa stori premalo znotraj kazenskega prostora, da bi bil še bolj nevaren in učinkovit. Priložnosti, ki so se ponudile ob prodorih s krilnega položaja skoraj do samega gola, so bile slabo oziroma sploh niso bile zaključene (slabša zadnja podaja, ali pa premalo hitrega gibanja proti podani žogi, menjava mest, vključevanje še večjega števila igralcev, itd.). To je Muro stalo boljšega izkupička in na koncu tudi poraza, zelo pa nagradilo moštvo Aluminija, ki se je po točkah izenačilo z več moštvi.
Poraz Mure pred gostovanjem v Mariboru ni dobrodošel. Zanesljivo pa bodo Muraši v Mariboru zaigrali precej drugače, kot v tokratni tekmi. Kljub stalni premoči je bili igranja (igre) v zaključni fazi napada premalo. Res je, da sta manjkala kar dva igralca (Kozar in Horvat) v zvezni vrsti. Zelo je manjkal tudi Gorenc, saj trenutno odlično igra v obrambi, pri standardnih situacijah (kot, prosti strel) pa je tudi zelo uspešen. Toda že v Ljubljani, v tekmi z Bravom Mura ni bila prepričljiva in je zato bila tudi poražena. Tudi v njenem primeru velja podobno kot za Celje. Ni rezultata brez trdega in garaškega dela na vsaki tekmi (in treningu) ter morebitnega samozadovoljevanja z vidika dejanske kvalitete. Ne morem mimo tega, da zapišem moje mnenje o evropski tekmi s PSV. Visok poraz s 5:1 pove dovolj. Mura se je odlično upirala uglednemu nasprotniku, toda nasprotnik je igral toliko, da se je zanesljivo uvrstil naprej. Gol so lahko dosegli praktično kadar so hoteli.
To ni podcenjevanje Mure. Toda njihov (pre)hiter vzpon v sam vrh slovenskega nogometa lahko povzroči tudi povsem realen padec. Realno je treba oceniti njihovo dejansko kvaliteto. Ta je za slovenski nogometni trg dokaj visoka, primerjalno z Evropo pa realna glede na dosežene rezultate.
Velika podpora navijačev Mure je tudi poseben element, ki lahko ob kakšni manjši kontinuiteti slabi rezultatov povzroči določen nemir. Prva priložnost za stabilizacijo je zagotovo že pokalno srečanje z Dravo, kjer pa gre ne glede na razliko v rangu za svojevrsten derbi. Mura si težko privošči spodrsljaj, Drava pa nima kaj izgubiti. Psihološka prednost je na strani Drave.
Zaključek.
V času nastajanja tega prispevka smo se lahko ponovno soočili z evropskimi nastopi (Liga prvakov in Liga Evropa) ter našim pokalnim tekmovanjem. Za evropske tekme velja pretežno zelo visoka ocena. Med akterji na igrišču se je pojavilo tudi nekaj naših igralcev. Doživeli so različne rezultate. Najpomembneje je, da so bili več, ali manj skoraj vsi na igrišču, kar je zelo pozitivno za naš reprezentančni nogomet. Še enkrat pa so konkretno lahko preverili kaj dejansko predstavljajo v nogometu najboljša moštva. Posebej je treba izpostaviti Josipa Iličića, saj se je vrnil po dolgem (in stresnem) času, na najboljši možni način. Ni bil strelec, bil pa je podajalec in to dober znak. Naj samo tako nadaljuje tudi na klubski ravni.
Drugi del pripada našemu pokalnemu tekmovanju. Čeprav ni bilo nekaterih tekem, so rezultati po svoje presenetljivi. Katastrofo je doživela Mura (in s tem nadaljevala negativno serijo), po svoje je katastrofa tudi izpad stabilnega prvoligaša v Radomljah. Radomlje sicer igrajo odlično, vodijo na lestvici 2.lige, toda prvoligaš je prvoligaš. Težko je podcenjevati kogarkoli in tekmo začeti s precej spremenjenim moštvom od običajnega. To sta občutila oba izpadla prvoligaša. Zelo blizu temu pa je bila tudi Olimpija. Brežice so že vodile s 3:1. In ko so Brežice začele menjati so padli ter do konca tekme prejeli dva gola. Zdržali so podaljšek, vendar pa so 11-metrovke izvajali tako slabo, da niti enkrat niso uspeli premagati vratarja Olimpije Freliha. Ta je vse njihove lahkotne in vnaprej prečitane strele polovil kot hruške. V drugih tekmah presenečenj ni bilo. Maribor je zanesljivo zmagal v Velenju, Koper pa v podaljških strl odpor Aluminija.
Konec tedna je na sporedu 8.krog. Vprašanje je, ali bo sploh popoln. Razglašena je epidemija, okuženi se pojavljajo tudi v klubih.
V tem osmem krogu bodo nekatera moštva poskušala narediti preobrat in zato bodo tekme spet zelo zanimive.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran