0. Uvod

Začelo se je slabo za oba štajerska prvoligaša, prvo in drugo uvrščeni moštvi, v pretekli tekmovalni sezoni. Srečno in spretno sta se obe moštvi izvlekli. Nadaljevalo se je tudi z remijem in tudi končalo z remijem, vmes pa je bila Olimpija poražena v Sežani. To je omogočilo domačim celo skok na prvo mesto.

Preveč je bilo spet izpostavljanja slabih igrišč, tudi sojenja in še kaj. Toda pogoji za igro so  na določenem igrišču enaki za obe moštvi.

Tako kot moramo ceniti našo ligo, saj je to naša liga, pa je potrebno biti tudi kritičen. Vendar ne splača se izpostavljati preveč sekundarnih dejavnikov. Posvetiti se je treba nogometu. Ta pa mora biti v ustreznem tempu, vsaj delno primerljiv s tistim kar vidimo med tednom, ali vikendom tudi od drugih.

  1. Ocena posameznih tekem
    1. Celje : Gorica 1: 1 (0:1)

Celjanom očitno še ne gre. Tokrat so jih presenetili gostje iz Gorice. Povedli so že konec prvega polčasa, nato pa prejeli gol iz 11-metrovke. Mevlja, ki je zagotovil vodstvo Gorice je nespretno in nepotrebno posredoval znotraj kazenskega prostora in sodnik se je odločil za kazenski strel. Napadalec domačih je bil s hrbtom obrnjen proti golu gostov in nobene potrebe ni bilo za vlečenje. Le tesno bi lahko še bolj potiskal igralca iz neposredne bližine gola. V takšni gneči bi se našel še kakšen drug igralec, ki bi lahko izbil žogo.  Tri točke bi gostom veliko pomenile. Tako pa ostajajo še vedno na zadnjem mestu, z najmanjšim število točk in najslabšo gol razliko. Kljub vsemu pa je bilo opaziti, da so tekaško že nekoliko višje, prihajajo tudi do priložnosti. V naslednjem krogu bodo točko iz Celja lahko potrdili na domačem igrišču in tako dokazali, da so resnično v vzponu.

  1. Maribor  : Koper

Če bi Koper v prvem polčasu vodil s tremi goli razlike, to ne bi bilo presenečenje. Kar so tokrat zapravili se jim je preprosto moralo maščevati. Proti nasprotniku kot je Maribor, gost preprosto ne sme izpustiti toliko priložnosti.  Kronaveter je izenačil tudi s precejšnjo pomočjo vratarja gostov, ki je bil malce tudi pokrit.

V drugem polčasu je prešla iniciativa na stran Maribora, toda tudi Koper ni ostal dolžan. Tik pred koncem tekme je imel izjemno priložnost za vodstvo, vendar pa je po strelu Žužka žoga zgrešila cilj. Veliko pa ni manjkalo, da bi Koprčani klub odlični predstavi ostali praznih rok. Kronaveter je morda le preveč očitno odrinil igralca Kopra in zadel gol. Je pa vprašanje ali bi bil tak prekršek dosojen npr. v Angliji, ali Nemčiji. S pozicije napadalca in obrambnega igralca bi namreč lahko prevladalo, da  je napadalec (Kronaveter) samo ustrezno (in pravilno) ogradil od nasprotnika in prišel do situacije za strel na gol, obrambni igralec pa reagiral le s pol moči. V situaciji, kot je bila se bolj nagibam k naivni reakciji obrambnega igralca, ki je že prvo žogo slabo odbil, nato pa je v remplanju prednost dobil Kronaveter in zadel gol, ki ga je sodnik razveljavil.

Ali je mogoče govoriti, da je delitev točk najbolj pravična, je težko. Koper je imel več čistih priložnosti.

  1. Bravo : Aluminij 1: 1 (1:0)

Bravo bi se z zmago prebil v sam vrh. Zelo izenačeno srečanje v prvem polčasu je vseeno pripadlo domačim, saj so po  izvedenem prostem strelu Trontlja povedli. Pri tem je obramba Aluminija dokaj slabo reagirala, saj so imeli številčno premoč. Brez pravega skoka v timingu, žoge seveda ni mogoče dobiti. Šego je to izkoristil in dosegel svoj prvi gol. Pričakovati je bilo, da bo v nadaljevanju Bravu lažje saj so imeli možnost kontrolirati igro in prepustiti iniciativo gostom. Delno je to uspevalo, ni pa v 71.minuti. Matjašič je odlično podal v sredino, malo nazaj, nobeden od igralcev Brava pa ni spremljal napadalca Aluminija Prša in ta je v polnem teku z levo nogo neubranljivo zadel domači gol. Po izenačenju pa je rezervni igralec Aluminija Klepać storil veliko neumnost, si prislužil povsem nepotrebno izključitev. Oslabljeni gostje so se srčno borili in uspeli zadržati neodločen rezultat. Točka Aluminiju veliko pomeni. Nezadovoljni pa ne smejo biti tudi domači, saj še vedno držijo dobro pozicijo na lestvici. Res, da je veliko moštev precej skupaj in se zadeve hitro lahko spremenijo.

  1. Tabor : Olimpija 2 : 1 (1:1)

Tabor na domačem igrišču ne popušča. Kljub zaostanku je poraz v Sežani doživela tudi Olimpija in domačim omogočila, da so se povzpeli na 1.mesto na lestvici. Olimpija je začelo zelo dobro in tudi povedla z lepim golom Elšnika, po podaji Ivanovića. Še lepši je bil izenačujoči gol v trikotniku Mihaljević-Rovas-Aldair, ki je z močnim udarcem zatresel mrežo Olimpije. Preprosto je bilo. Mihaljević je poslal pravo podajo z leve strani, Rovas je z glavo odlično vrnil žogo na rob 16-m prostora, Aldair pa v teku zadel iz prve žogo, ki se odbila od tal.

Olimpije je začelo vse bolj zmanjkovati. S  prihodom v igro Severja so postali še močnejši in prav Sever je zadel še prečko. Sledil je šov Babića, ki je na liniji 16-m prostora preigraval v levo in nazaj v desno (gledajoče  obrambne igralce Olimpije) ter z nenadnim strelom z desno nogo zadel desno vratarjevo stativo od katere se je žoga diagonalno odbila do Aldaira, ki jo je iz bližine potisnil v mrežo.

Olimpija bi morda lahko še izenačila, vendar je po strelu Vombergarja z glavo, žoga zletela mimo gola. Polnega izkupička so se zasluženo veselili domači.

  1. Domžale : Mura 1 : 1 (0:0)

Obe moštvi se trenutno soočata s kadrovskimi težavami. Domžale zaradi koronavirusa, Mura pa zaradi poškodb. Šlo je za zadnjo tekmo v tem krogu, zato je bil pomemben za obe moštvi tudi končni rezultat. Mura bi z zmago zadržala 1.mesto na lestvici, Domžale bi s porazom pristale na predzadnjem mestu.

Začelo pa se je katastrofalno za Muro, saj je že v 15. minuti ostala z igralcem manj. Manjša serija zaporednih porazov Mure (2x v prvenstvu in med tednom še v pokalu) ter hitra izključitev niso bili najboljši obeti za ugoden rezultat. V 1.polčasu je ostalo pri delitvi točk, v 2.polčasu pa so domači hitro povedli in imeli odlično izhodišče za končni pozitivni rezultat – 3 točke, s katerimi bi se izenačili z Bravom. Toda počilo je spet v zaključku tekme. Muri je uspelo izenačiti z igralcem manj, po grobih napakah v ožji obrambi. Najprej je vratar Sorčan omogočil s slabim lovljenjem izvedbo kota za goste. Po drugem kotu pa je nespretno posredovanje v osrčju kazenskega prostora omogočilo, da se je žoga odbila do Kozarja, ki jo je neubranljivo poslal v mrežo. Pri tem je bilo odločilno, da je v prostoru s strani ostal Ibričić, ki je slabo izbijal žogo. Ostali igralci so gledali, celo opozarjali na nedovoljeni položaj, namesto ustrezne reakcije do katere mora s strani obrambnega igralca priti samodejno, dokler sodnik ne zapiska.

Domžale so imele iniciativo, vendar pa so bile njihove akcije prepočasne, s premalo igranja v globino, zato se je Mura lahko učinkovito branila in na trenutke tudi uspela priti bližje domžalskega gola.

Preveč je prepočasnih (prvih) podaj v širino, ali celo nazaj.

Glede odsotnih (igralci in trenerji Domžal) ni potrebno izgubljati besed. Menim, da sta imeli obe moštvi na igrišču kvalitetni moštvi.

Zaključek.

Razplet tega kroga ni prinesel nobenega posebnega preobrata. Glede na sedanji potek prvenstva je vse dokaj normalno. Nihče posebej ne izstopa. Še vedno so prisotne izjave, ki bi se jih trenerji morali znebiti.  Gre lahko za vprašanja s sodniki, z utrujenostjo, odsotnostjo igralcev, itd. Tudi o kakšnem primerljivem tempu z vrhunskim nogometom ni govora. Določeno samozadovoljstvo ne vodi k napredku. Potrebno se je soočiti z dejstvi, ki so praktično vsak dan prisotne v medijih in izrečene s strani vrhunskih igralcev z večletnim stažem v tujini : vsakodnevno garanje, garanje, dokazovanje odnos in…, pa še to ni garancija, da bo jutri zanesljivo boljše. Ni opravičevanja.

Tabor iz Sežane izstopa. Če mu bo uspelo še na gostovanjih uspešno dokončati kakšno tekmo, pri tem pa zadržanje nepremagljivosti doma, bo še uspešnejši. Čeprav prevladujejo v moštvu (neznani) tujci, so uspešni, pa na klopi sploh nimajo zvenečega trenerja. Zato trenerju Stankoviću želim, da nepremagljivost pokažejo v 9.krogu, čeprav je Gorica  v vzponu. Okrepitve – bivši domači igralci, vse lažje dihajo in prihajajo do izraza.

Janez Zupančič

p.s. : prispevek ni lektoriran