Ta krog je ponovno prinesel nekaj dogodkov, ki ne morejo mimo javnega ocenjevanja. Prvenstvo je zanimivo, čeprav se ni mogoče izogniti oceni, da je kvaliteta tekem, še mnogo oddaljena od tekem v razvitejših nogometnih državah. Stadioni, razen nekaterih, so še vedno pretežno prazni. Le v izjemnih primerih, je obisk primerljiv (glede na število prebivalcev), z obiskom v tujini.
Bistveno se stanje na lestvici ni spremenilo, v primerjavi s preteklim krogom. Zaradi poraza je nekoliko več zaostalo Celje, na dnu pa sta Triglav in Rudar, zaradi porazov na domačem igrišču, svoje stanje še poslabšala. Nasprotno pa so Domžale, skočile kar precej naprej. Spet smo soočeni s t.i. sekundarnim vplivom (vpliv sodnikov) na končni razplet tekme. Zgodilo se je v Murski Soboti. Ne želim komentirati, dejstvo pa je, da so Celjani zaslužili točko. Povsem pa tudi drži, da bi moral njihov najizkušenejši igralec Travner, boljše in enostavno reagirati v sporni situaciji. Preprosto bi moral samo s telesom, brez vlečenja za majico, izriniti igralca izven igrišča, ne pa dovoliti, da na gol avt liniji, pride mimo njega in pade, nakar je sledila sporna 11-metrovka.
Na splošno pa tekme niso bile na visokem nivoju. Ali so bili nasprotniki preveč neenakovredni, ali pa se je zaradi ponovnih tekem med tednom preveč kalkuliralo. Olimpija je npr. drugi polčas igrala bolj zaradi tega, ker je morala igrati. Podobno velja za Domžale, ki so v drugem polčasu povsem popustile. Tabor je bil nemočen proti Aluminiju, v Kranju pa je Maribor izkoristil prednost samo v tem, da so znali zadeti (enostavno iz prve), v pravem trenutku.
O posameznih tekmah, na kratko v nadaljevanju.
- Aluminij : Tabor 3 : 0 (2:0)
V pokalnem tekmovanju, je Aluminij dosegel minimalno zmago. Pričakovanja gostov iz Sežane z novim trenerjem so bila tokrat zagotovo še bolj optimistična, v prvenstvenem nastopu. Zaman. Aluminij ne popušča. Dosegel je gladko zmago. Gostje so bili tokrat povsem neprepoznavni.
- Rudar : Domžale 2 : 3 (0:3)
Domžale želijo čim hitreje zapustiti spodnji del lestvice. To so najprej pokazale z zmago v Kranju, še bolj prepričljivo pa v Velenju. Velja pa to samo za 1. Polčas, v katerem so popolnoma kontrolirali dogajanja na igrišču in dosegli tri gole.
Toda v drugem polčasu, se je zgodilo, kot, da je prišlo na igrišču povsem drugo moštvo Domžale. Preprosto niso več igrali in ob koncu tekme celo trepetali za zmago. Kar presenetljiv je takšen padec pristopa Domžalčanov. Gre le za prevelika nihanja, ki si jih v tekmah z boljšimi nasprotniki, ne bodo smeli privoščiti.
Ali je drugačna igra Rudarja napoved za boljše njihove čase, ni mogoče presoditi. Prvi polčas so bili preskromni, drugi polčas in dosežena dva gola pa gresta bolj na račun slabše igre Domžal. S tem porazom, se njihova kriza samo še poglablja.
- Triglav : Maribor 1 : 3 (0:1)
V Kranju se je igrala zelo pomembna tekma. Domači so nujno potrebovali vsaj minimalen pozitivni izid, Maribor pa je moral vsaj malo popraviti bled vtis iz pokalne tekme in poraz z drugoligašem Koprom. Tekma ni bila na posebnem nivoju. Še število gledalcev je bilo skromno. Triglav je v okviru možnosti kazal ambicije in poskušal presenetiti goste. Toda zgodilo se je , da so bili spet pasivni v ožji obrambi in Maribor je odšel na odmor s prednostjo enega gola. Toda v drugem polčasu je Triglavu le uspelo izenačiti. Težka napaka in reakcija dveh igralcev Maribora v ugodni situaciji, je omogočila hiter protinapad Triglava v režiji Majcna, ki je v pravem trenutku podal Tijaniću, ta pa mojstrsko (iz prve) zaključil. Ta protinapad je pokazal vse slabosti Maribora, predvsem počasnost nekaterih igralcev, ko so preveč odprti.
Pričakovati je bilo, da Triglav lahko z odgovorno igro pride do minimalnega uspeha. Prehitro pa so Mariborčani dosegli ponovno vodstvo. Najprej je iz prve zadel Zahović, nekoliko kasneje pa na podoben način še Mešanović. Prav ta kvaliteta, je odločila tekmo v korist Mariborčanov. Nekorektno pa bi bilo, če ne bi izpostavil preprostih akcij (trikot), dveh natančnih podaj Kronavetra in pravih podaj v sredino, iz katerih sta bila dosežena dva gola ter tudi reakcijo Zahovića, s kratko povratno podajo na robu 16-m, iz katere je odlično zadel Mešanović.
- Mura : Celje 1 : 0 (0:0)
Celje si je v tej tekmi zaslužilo točko. Tudi na tej tekmi so pokazali, da njihova serija visokih zmag ni naključna. Seveda proti Muri, ni bilo mogoče pričakovati podobnega razpleta. Priložnosti so imeli kar nekaj, ampak mreža Mure se ni zatresla. Zato je na koncu odločila 11-metrovka, do katere pri ustrezni reakciji obrambnega igralca Celjanov, Travnerja, sploh ne bi smelo priti. Ni se mogoče povsem izogniti občutku, da je bila le prestrogo dosojena.
- Olimpija : Bravo 3 : 1 (3:0)
Tekma se lahko v določenem pogledu primerja s tekmo v Velenju. Olimpija je v prvem polčasu povsem nadzirala položaj na igrišču in ga zaključila z visokim vodstvom. Premoč je bila očitna. Igralci Brava so poskušali vse, vendar pa jim je uspelo zelo malo. Pristop je bil dokaj ležeren. Ali je bil to bolj strah pred Olimpijo, kot pa dejansko stanje, je težko oceniti. Drugi polčas je bil v znamenju Brava, Olimpija pa skoraj neprepoznavna. Samo polovična igra ne zadovoljuje gledalcev. Težko je tudi vzeti v obzir, hranjenje moči za prihajajoče tekme. Pasivnost se lahko maščuje. Potrebno je biti optimist in upoštevati tudi določene kalkulacije.
Zaključek
Ta krog je še nekoliko poglobil krizo Rudarja in Triglava in povečal zaostanek za najbližjimi. Zagotovo ni prijetno trenerjem in strokovnim vodstvom obeh klubov, kajti uvod v to novo tekmovalno sezono, je bil zelo odmeven. Posebej to velja za Triglav, saj je v prvem krogu premagal Maribor, v Mariboru. Ni odveč omeniti zapis na klubski spletni strani, z dne 14.07.2019, v komentarju, po tej zmagi : »Sanjski vstop v novo prvoligaško sezono«. V nadaljevanju pa še zapis : Trener Orlov Dejan Dončić je od začetka na zelenico poslal igralce, ki so vsi po vrsti že v minuli sezoni branili bordo-bele barve. V udarni postavi je bilo kar osem nogometašev iz domače akademije, na koncu tekme pa je igralo kar 10 v akademiji Triglava vzgojenih igralcev! Ob zmagi v rezultatskem smislu, je to vsekakor nova podlaga za navdušenje.
Na Triglav me posebej v zadnjih letih vežejo prijetni spomini. Najboljši sicer segajo v obdobje, ko sem bil trener in smo v sezoni 1997/1998, napredovali z zelo mladimi igralci v prvo ligo. Ali je morda v nadaljevanju prvenstva bilo za slabše rezultate odločilno, da se je to moštvo začelo stalno spreminjati ? Začeli so se nakupi novih igralcev, ki vsaj do sedaj, po mojem mnenju niso upravičili zaupanja. Ali so ti posegli vplivali tudi na ustrezno homogenost v moštvu ter bojevniški pristop, ki je bil vedno v ospredju, pri Triglavu ? Standardno moštvo, je namreč temelj uspeha.
Veliko tekem je še do konca, zato optimistično pričakujem, da bodo za Triglav prišli lepši časi, osvajanje točk (vse bo potrebno podrediti rezultatu, ne pa npr. neki všečni in neučinkoviti igri) in ustrezna stabilizacija, na vseh ravneh. Triglav preprosto mora zadržati prvoligaški status.
Več zaključkov tokrat ni potrebnih. V ospredje sem postavil Triglav, ki zastopa veliko regijo in veliko število nogometašev vseh starostnih kategorij, zato brez zadržkov zapišem, kar bo za nevtralnega bralca lahko predstavljalo, morda tudi enostranski in navijaški zapis. Ne. Gre za nogomet na Gorenjskem, ki ga na najvišji ravni (tudi pri mlajših) že dolgo obdobje, predstavlja Triglav.
Janez Zupančič