• Uvod

Krog pred ponovno reprezentančno akcijo, je bil odigran v slabših vremenskih pogojih. Igrišča pa so bila kljub temu odlično pripravljena, razen v Velenju. Presenečenj ni bilo, čeprav je Mura na domačem igrišču tokrat izgubila. Aluminija se ne sme podcenjevati. To dokazuje iz tekme v tekmo. Olimpija je brez posebnega naprezanja, zanesljivo premagala Tabor, ki ni poznan, po dobrih predstavah na gostovanjih. Vendar pa so tudi v Ljubljani pokazali določeno trdnost in organiziranost, ki jo znajo na domačem igrišču, pozitivno vnovčiti.  Domžale, ne morejo iz krize, ki traja od samega starta v to prvenstveno sezono. V posameznih trenutkih tekme, so na liniji, prehitro pa prihaja do napak in prelahkega prejemanja golov. V Kranju je bilo pestro, s kartoni in izključitvami, prebrati je mogoče, da tudi po tekmi. Triglav je zadovoljen. Z igralcem manj, so igrali cel polčas in uspeli tudi zadeti ter osvojiti pomembne točke. O tekmi v Celju, pa takoj v nadaljevanju.

Ocena tega kroga :

  1. Rudar : Celje 3 : 3 (2:2)

Če v eni minuti zapraviš visoko vodstvo z 2:0, je na koncu res težko zmagati. Velenjčani so v tej tekmi imeli o priložnost, saj do izjemnega gola Benedičiča, z več kot 25 metrov, Celjani niso pokazali posebnega naprezanja, za kontroliranje dogajanj na igrišču, kar so sicer sposobni. Šok za igralce Rudarja pa očitno ni bil prevelik. V zadnji minuti prvega polčasa, so ponovno prišli v vodstvo, po veliki napaki v ožji obrambi Celja, vključno z vratarjem Rozmanom. Seveda pa je poteza strelca vodilnega gola Kuzmanovića pohvalna, saj je odlično reagiral in zadel iz težkega položaja.

Vodstvo v polčasu pa ni bilo dovolj za prvo zmago. Prehitro je bila storjena težka napaka domačih, pri vračanju žoge nazaj, kar je izkoristil Vizinger in izenačil rezultat, ki je nespremenjen ostal do konca tekme.

  • Maribor : Domžale 4 : 1 (2:0)

Domžale so očitno v veliki krizi rezultata, povrh vsega pa prejemajo še veliko število golov. Ne samo odločilne napake, v zadnji vrsti, ampak napake »letanju«, ki omogoča izkušenemu nasprotniku, da na lahek način dosega gole. To se je včeraj zgodilo najmanj štirikrat in tudi štiri žoge so pristale v mreži gostov.

Maribor je to tekmo odigral rutinsko, pametno, strpno in na zelo lahek način visoko zmagal in osvojil točke, pomembne za vrh lestvice. Taktični načrt se jim je popolnoma izšel.

Nasprotno pa se bodo morali v Domžalah, v tej tekmovalni sezoni zadovoljiti s položajem, ki ne bo v samem vrhu. Glede na vse, kar se je dogajalo z odhodi in prihodi igralcev, je vse skupaj delno razumljivo. Hkrati pa je to morda tudi priložnost, da zaigra še več domačih mladih fantov, ki bodo v naslednji tekmovalni sezoni lahko nosilci igre. Nekatere igralce, ki so v moštvu je težko šteti med nepogrešljive okrepitve, saj dajejo na igrišču veliko premalo. Učinka (točk) ni, ob tem pa ni nobenega dvoma, da se bodo Domžale vsekakor dvignile in jih ni mogoče prištevati med kandidate v borbi za izpad iz lige.

Ob tem, da je kar veliko rotacij od tekme do tekme  in tudi znotraj tekme (Klemenčič je npr. včeraj igral na treh različnih igralnih mestih). Brez posebne nervoze, zato lahko trener Razdrh mirno nadaljuje z oblikovanjem standardnega moštva. Glede na preteklost, Domžale niso več superiorne v tempu igre in »opravljeni« kilometrini.

  • Triglav : Bravo 1 : 0 (0:0)

Zelo skromna predstava. Preveč kartonov, premalo igre, preveč drugih vložkov, ki ne sodijo k nogometni igri in njeni lepoti. Za Triglav je tudi delno razumljivo, saj je od 42. minute naprej, igral z igralcem manj. Do takrat pa je bila njegova igra previdna oziroma bolje rečeno kontrolirana. Šlo je le za tri pomembne točke, z neposrednim nasprotnikom in to je bil osrednji cilj Triglava, ki je bil na koncu tudi realiziran.

Bravo. Veliko razočaranje v vseh pogledih. Jalova iniciativa potem, ko so imeli igralca več, je bila več kot jalova in tudi nerazumljiva, s strani nekaterih njihovih igralcev. Ti bolj potrebujejo svojo žogo, kot pa kolektivno delovanje. Tako kot nekateri igrajo v zvezni vrsti, je mogoče igrati tri tekme zapored. Zasluženo so bili kaznovani. Ni  se mogoče sklicevati na sekundarne zadeve. Te so prisotne nekje še bolj izrazito.  Posamezne gneče v kazenskem prostoru Triglava v drugem polčasu, so bile bolj stihija, kot pa rezultat neke organizirane igre. Tudi lepa priložnost v 1. polčasu (odlična reakcija Matka z glavo, vendar slab udarec), ne more skriti drugih težav, ki jih ima moštvo. Čeprav so sedaj na prvoligaškem nivoju, je bila njihova igra takrat veliko bolj všečna. Trener Grabič bo imel še ogromno dela, predvsem pa bo moral nekatere igralce nadomestiti v osrčju moštva, s takšnimi, ki bodo sposobni dobiti več t.i. drugih žog in odločilnih dvobojev, za pripravo zaključka napada, ali preprečitev tega nasprotniku. Ker so moštva tudi v spodnjem delu zelo skupaj, na sporedu pa je še več kot polovica tekem do konca prvenstva, se bodo v Bravu zagotovo skušali »sestaviti« na najboljši  možni način.

Triglav je zasluženo osvojil tri pomembne točke. To je bilo zanj, najbolj pomembno.

Zaradi kasnejše objave ocen tekem 17.kroga PLTS, se moram dotakniti še 3. polčasa te tekme, ki sem jih zasledil v medijih. Škoda in nepotrebno. Vse skupaj samo škoduje nogometu. Upam, da bodo v obeh klubih našli toliko moči, da zakopljejo bojno sekiro in se posvetijo nadaljnjim tekmam. Po končanih tekmah je marsikdaj zelo vroče. Že tako je nogomet na določenem udaru, vsak tak dogodek pa njegov ugled v javnosti še znižuje na najnižji nivo.  

  • Olimpija : CB Tabor  2:0 (1:0)

Olimpija je v Stožicah ponovno dokazala, da  jo je težko presenetiti. Tabor se je poskušal na najboljše možne načine upirati (in tudi zapretiti), toda prevladale so kvalitete, ki so na strani Olimpije. Le resno je treba pristopiti in v takšnih primerih, se na koncu šteje le gol razlika. Tokrat sta bila dosežena le dva gola, zgrešena 11-metrovka  (obramba vratarja) in še nekaj lepih priložnosti. Zaigral je tudi Menalo in samo v nekaj minutah pokazal koliko dejansko velja, čeprav je verjetno v podzavesti razmišljal, da mora predvsem ostati nepoškodovan.

Tabor ni razočaral. Dejstvo pa je, da je bila hitrost igre povsem na strani Olimpije. Zagotovo pa je bila ta predstava  precej oddaljena  od maksimuma Olimpije.  Še vedno pa  povsem dovolj za zanesljivo zmago in zadržanje vodilne pozicije.

  • Mura : Aluminij 2 : 4 (2:2)

Po gledanem (na TV), je težko presoditi komu je bilo včeraj težje po tekmi. Nagnil bi se kar na stran navijačev Mure, ki pa so ostali brez glasu šele, ko je Aluminij, v sodnikovem podaljšku dosegel odločilni, zmagoviti gol. Dokler je obstajala možnost za izenačenje, je bila namreč podpora popolna. Če se nekoliko izognem prvega polčasa, je v drugem Mura po vodstvu Aluminija tako napadala, da je bilo samo še vprašanje trenutka, kdaj se bo to zgodilo. Ni se. Aluminij konstantno vzdržuje svojo disciplinirano in zanesljivo igro v coni obrambe, ali še boljše po izgubljeni žogi in skoraj vedno nevarno zapreti v napadu. Izjemni napori Mure, za izenačenje v drugem polčasu  in prav tako izjemni napori Aluminija, da vodstvo zadržijo, je bilo nekaj, kar po mojem še ni bilo videno v tem jesenskem delu.

Izšlo se je Aluminiju, ki je Muri s tem prizadejal prvi poraz v Fazaneriji. Zasluženo. Imajo kvaliteto, imajo ustrezno oblikovano moštvo, v vseh linijah, imajo pa zagotovo tudi iz kroga v krog vse večjo željo, da so v samem vrhu.

Takšno moštvo se ne sme v nobenem primeru podcenjevati. Če pa še malo potegnem vzporednico z derbijem v Angliji, med Liverpoolom in Manchester Cittyem, pa ni več nobenega dvoma, o tem kar včasih izpostavim. Če hočeš biti uspešen, se moraš znati ubraniti (Liverpool), ne glede na priložnosti in premoč M-Cittya. Tudi določene sporne odločitve sodnika na tej tekmi, ne morejo korigirati pristopa Liverpoola in določeno nemoč (pretiravanje v podajah, v skoraj idealnih situacijah za gol, tudi slabi zaključki napadov) M-Cittya.

Vedno se sicer ne izide, toda, kdo bi si upal derbi angleškega prvenstva postaviti v drugi plan, z vidika vsega, kar je ponudil.

Zaključek

Takoj po reprezentančnih nastopih, se bo naše prvenstvo nadaljevalo. Presenečenj trenutno ni. Razkorak med zgornjim in spodnjim delom lestvice je velik, kot je velika razlika med zadnjim Rudarjem in prvim naslednjim moštvom, ki bo moralo v kvalifikacije za obstanek v prvi ligi. Še bo zanimivo. Tudi preobrati še bodo.

Gledanost tekem, pa je naravnost katastrofalna. Če ne bi bilo Mure, Maribora in le deloma Olimpije (razen v manj pomembnih tekmah), je obisk stadionov podpovprečen. Nasprotno pa je v tujini. Res je potrebno imeti »srečo«, da naletiš na pol prazen stadion. Ukrep : nagrade nogometašem vezati na število obiskovalcev (npr. pod 1.000, ni nagrade).

V zaključnih mislih tega kroga, sem se hotel lotiti še »umazanega dela« v nogometu, ki postaja (ni mi jasno zakaj) že stalnica pri novinarjih, strokovnih komentarjih, itd. in to popolnoma narobe interpretirano.

Očitno je, da želijo biti nekateri bolj (preveč) na liniji in prodajajo vse, kar jim v določenem trenutku pade na um. Nogomet je potrebno ocenjevati z njegovih realnih vidikov, predvsem pa realizacije (sposobnosti) v konkretni praksi. Primerjave ne lažejo in jih ni mogoče interpretirati svojstveno.

Janez Zupančič