- Uvod
Drugi del prvenstva je postregel z zanimivimi rezultati. V veliki meri je bil sicer preslikava uvodnega kroga v novo prvenstveno sezono. Sprememba je bila samo ta, da je Celje tokrat premagalo (takrat utrujeno Muro, zaradi evropskih nastopov) z 1:0, v prvem krogu je bilo 2:2, po vodstvu Mure z 2:0. Tabor tokrat ni izgubil z Aluminijem, Domžalam pa je uspelo premagati Rudar. Olimpija in Maribor sta končala, kot v prvem krogu. Olimpija je zmagala v Šiški in tokrat prejela gol, Maribor pa je ponovno moral priznati zmago Triglavu, ki je bil v 19.krogu še prepričljivejši saj je zmagal v Mariboru z 2:0 (v 1.krogu, je bilo 2:1, za Triglav).
Olimpija je z zmago potrdila naslov prvaka po polovici prvenstva ter prednost pred zasledovalci še povečala. S tem pa tudi dokazala, da je zasluženo na prvem mestu. Največ doseženih golov, tudi največja razlika med doseženimi in prejetimi goli ter prednost 5 točk, pred Mariborom, je odlična popotnica za nadaljevanje prvenstva.
Pogled na vse tekme 19. kroga je naslednji :
- CB Tabor : Aluminij 1 : 1 ( 1:0)
V Sežani je bilo pričakovati trdo tekmo. Tabor slovi bolj kot domače moštvo, neugodno za vsakega nasprotnika, Aluminij pa drži konstantno trend dobrih predstav in zato je že od začetka prvenstva v vrhu lestvice. V prvem polčasu so imeli gostje premoč na igrišču, vendar pa nobena žoga ni končala v mreži. Zato pa so bili uspešni domači. Mario Babić je iz prostega strela neubranljivo zadel. Vodstvo je pripadlo domačim, saj je bil gol dosežen v zadnji minuti prvega polčasa. Pričakovati je bilo, da se Aluminij s tem rezultatom ne bo zadovoljil. Še v prvi tretjini drugega polčasa jim je uspelo izenačiti, malo tudi s pomočjo domačega igralca, od katerega se je žoga odbila v mrežo in presenetila vratarja. Po izenačenju so bili ponovno v rahli prednosti gostje, do priložnosti pa so prihajali tudi domačini. Nobenim ni uspelo zadeti. Več so zgrešili gostje, zato je vprašanje, če jih je samo 1 točka zadovoljila.
- Celje : Mura 1 : 0 (1:0)
V uvodu sem zapisal, da je v 1.krogu utrujena Mura, zaradi evropskih nastopov, po prepričljivem vodstvu, popustila in Celjani so izenačili. Tokrat so prvi zadeli Celjani in ta gol je bil dovolj za končno zmago. Muri tokrat ni uspelo izenačiti. Bilo je nekaj poskusov, vendar neprepričljivih in domači se zasluženo veselijo zmage, treh točk ter utrditev mesta v zgornjem delu lestvice.
- Maribor : Triglav 0 : 2 (0:2)
Ponovno zmago Triglava v Mariboru, so mnogi ocenjevali kot senzacijo, presenečenje, podcenjevalni pristop Maribora in še kaj. Nepotrebno. Govorilo se je tudi o oslabljenosti obeh moštev. Nepotrebno, čeprav sta manjkala npr. Kronaveter na eni strani in Majcen na drugi strani. Bilo je tudi izpostavljeno, da se bo Triglavu bolj poznala odsotnost Majcna, kot pri Mariboru Kronavetra, kar se že z začetkom tekme ni pokazalo. Triglav je namreč povsem onemogočil Maribor, bil enostavno hitrejši, igrivejši, z odličnim taktičnim pristopom, pa so zadnji vrsti Maribora povzročali veliko težav. Maribor je statistično gledano imel premoč, toda povsem jalovo. Če so prišli do priložnosti, pa so reagirali (posamezniki) egoistično, prepočasi. Tudi kočljive situacije so Triglavani reševali brez posebnih problemov. Če se je pojavilo kaj več, pa je zanesljivo in rutinirano, vse preprečil vratar Arko. Pomembno je bilo zadeti. Triglavu je to že v prvem polčasu uspelo dvakrat. Pri prvem golu je odličnemu udarcu Brkića sledil Petric (blizu jih je bilo še nekaj), drugi gol pa je bila specialiteta Brkića. Toda takšni streli so njegova sposobnost in če se mu ponudi prostor, je več, ali manj mogoče pričakovati uspešen zaključek. To je Brkić pokazal še v drugem polčasu in kar škoda je, da tudi ta žoga ni končala v mreži. Ponovno bom izpostavil, da je zadeti gol, ena od sposobnosti nogometašev, najbolj pa od tistih, ki igrajo v konici napada, saj jim je to tudi osnovna naloga. Zakaj je Maribor zapravil (po njihovem mnenju) več priložnosti, se morajo vprašati sami ? Zakaj je tudi prejel (samo) dva gola v tej tekmi, je tudi vprašanje za njih ?. Triglav je bil tokrat prehiter, za večino (počasnih) igralcev Maribora. Nekaterih igralcev tudi ni bilo videti. S pametno igro (čestitka Vladu Šmitu in ostalim v strokovnem štabu) in zaradi res razigranih ter tekaško in tehnično tokrat veliko močnejših igralcev, so dosegli lepo in prepričljivo, povsem zasluženo zmago.
Ob zaključku s te tekme pa še nekaj. Že v lanski sezoni je imel Triglav najbolj domače in najmlajše moštvo v ligi. Tokrat pa so na svoji spletni strani (NK Triglav – Facebook, dne 1.12.2019), so zapisali še naslednje :
- v prvi postavi 8 Slovencev,
- v prvi postavi 7 doma vzgojenih nogometašev,
- v prvi postavi 3 slovenski U21 reprezentanti,
- povprečna starost prve postave je bila 23,5 let,
- povprečna starost kadra je bila 22 let,
- v kadru dva mladinca,
- debi 17-letnega Luke Vukoviča.
To je Triglav. Zagotovo z zelo skromnim letnim proračunom, neprimerljivim z večino drugih klubov. Takšna struktura igralskega kadra, mora biti dolgoročno vizija slovenskega (vrhunskega) nogometa, kajti skromne bodo možnosti, da v slovenski nogomet vstopi poslovnež (kot npr. g. Mandarić), ki bo zagotovil vsaj delno primerljive zneske s tujimi klubi, s katerimi se srečujejo naši vodilni klubi, v evropskih tekmovanjih. Našo domačo (slovensko) perspektivo bo potrebno plačati, vsaj na nivoju kakšnega podpovprečnega tujega igralca (ne iz Triglava, ali pa še kakšnega drugega kluba) ter zagotoviti pogoje, da bo ta perspektiva čim več igrala , ne pa životarila. Bravo Triglav. Res s ponosom zapišem, da sem bil nekdaj tudi v podobnem Triglavu, z mladim domačim kadrom.
- Bravo : Olimpija 1 : 2 (0:0)
Še ena prestižna tekma, lokalnega nivoja, med vodilnim moštvom in moštvom, ki je bilo vseskozi znan bazen za napredovanje mladih igralcev. Kaj zapisati o tej tekmi ? Cilji Olimpije so bili jasni, želje Brava prav tako. Kljub premoči Olimpije in slabši realizaciji, so znali nevarno zapretiti tudi domači. Ko je v 41.minuti Vukušić slabo streljal 11-metrovko in še slabše odbito žogo, odličnega vratarja Vekića, se je nehote pojavila nervoza in s tem tudi možnost, da iz prve prave priložnosti Bravo pride v vodstvo. Tudi v drugem polčasu je Olimpija v skladu s svojo kvaliteto narekovala tempo in še pogosteje tudi zapravljala priložnosti. Savićev odličen strel po preigravanju, je bil onemogočen po odbijanju žoge, od obeh vratnic. Končno pa je Olimpiji le uspelo zadeti. V glavni vlogi je bilo več igralcev, žoga je »potovala« po 5-metrskem prostoru in se na koncu le tako, odbila, da jo je Vukušić iz bližine zabil v domačo mrežo. Je pa pri tem tudi res, da delno zaslugo za ta gol nosijo tudi domači. Takšne žoge se proti Olimpiji, preprosto ne sme izgubiti. V želji, da izenačijo so domači prejeli hitro še drugi gol. Predali pa se kljub temu niso. Uspelo jim je znižati še rezultat na 2:1, za kaj več, pa je bila Olimpija le premočna in s tem tudi osvojene tri pomembne točke, za povečanje naskoka pred zasledovalci.
Olimpija preprosto ima tisto kvaliteto, ki ji v vsakem trenutku omogoča učinkovito realizacijo, ali pa uspešno preprečitev poskusov nasprotnika. So prehitri in tehnično (še preveč) sposobni. Po tej tekmi so se njihovi kazalci uspešnosti še izboljšali, kljub prejetemu golu.
Bravo sedaj sicer zaostaja že 3 točke za prvim naslednjim moštvom (Tabor), toda glede na njihovo organiziranost in določene pozitivne nastope, skoraj ni dvoma, da bodo storili vse, da se v spomladanskem krogu, vse bolj približujejo moštvom, v spodnjem delu lestvice in s tem enakovrednemu boju za mesto, ki bo zagotavljalo zanesljiv obstanek v ligi.
Olimpija ima še mnogo rezerv, je prepričljiva in si lahko privošči »različne« igre, ali pristope k tekmam, za pretežno pozitiven rezultat v vsaki tekmi, do konca prvenstva (grajeno na sedanji zasedbi).
- Domžale : Rudar 2 : 1 (1:0)
Rudar počasi napreduje, vendar rezultata ni. Pričakovati ga ni bilo niti v Domžalah, ki trenutno tudi ne stojijo najboljše. Ker pa se jih v zadnjih letih bolj drži etiketa enega od najboljših slovenskih moštev, morajo vse bolj zmagovati. Trend zmagovanja mora biti malo daljši, kajti porazov je bilo že preveč. Že so izenačili število porazov, z vsemi porazi v pretekli tekmovalni sezoni, ki so jo končali na tretjem mestu.
V tej tekmi so dosegli v sodnikovem podaljšku vodilni gol in se tako lažje pripravili na 2.polčas, v katerem je bilo pričakovati, da bodo Velenjčani na vsak način poskušali vsaj izenačiti. Po priložnostih enih in drugih v prvi polovici drugega polčasa, so Domžale povedle z 2:0. Bilo je preprosto. Ibričić je natančno izvedel prosti strel, Vuk je v skoku spustil žogo Klemenčiču, ki jo je iz prve zabil v mrežo, za zasluženo vodstvo. Prehitro pa so se domači zadovoljili. Po strelu iz kota so gostom dovolili strel z glavo (slabo pokrit igralec). To je dalo ponovno določeno upanje gostom, prišli so tudi dol polpriložnosti. Za kaj več, so bile Domžale le premočno in s to zmago tudi popravile neodločen izid iz prvega kroga, v katerem so po dvakratnem vodstvu, domači izenačili iz 11-metrovke.
Zaključek
Potrebno je ugotoviti, da so bila igrišča ne glede na stalno deževje, zelo dobro pripravljena. Zdrsi določenih igralcev so bolj posledica uporabe nepravilne obutve (tudi to poskušam spremljati), saj so nekateri igralci prevečkrat na tleh. Pogoji za igro so bili torej dobri. Ni pa spet mimo napak, ki so »pomagale« k učinkovitejšem zaključkom akcij. Doseči gol več od nasprotnika je temeljni cilj igre. Če si tu uspešen, potem se določene slabosti tudi hitro pozabijo.
Na sporedu bo samo še 1 krog. Kaj posebnega se ne more zgoditi. Vrh (Olimpija) je do spomladi nedotakljiv, prav tako samo dno lestvice. Ali je danes in jutri možno kakšno večje (veliko) presenečenje ? Ni izključeno. Bo še bolj zanimivo, za nadaljevanje prvenstva.
Janez Zupančič