0. Uvod
Težko pričakovano nadaljevanje nogometnega prvenstva, v sezoni 2019/2020, po pandemiji koronavirusa, se je odvilo v treh dneh. Bilo je zanimivo že v petek, tudi v soboto, na edini tekmi, v Sežani in tudi nedeljo.
Poznalo se je, da je bil odmor daljši. Predstave pa niso bile slabe, čeprav so se pojavljala pred nadaljevanjem različna mnenja.
Nekaj jih ne zdrži resne strokovne presoje, kajti vsak profesionalec je dolžan sam na pravi način poskrbeti za ustrezno (popolno) fizično pripravljenost. Veliko je bilo tudi pozitivnih odzivov na to temo. Veliko igralcev je v času brez nogometa poskrbelo, da so svojo fizično pripravljenost dvignilo na višjo raven.
Je pa zelo zaskrbljujoče, da je nekaj mladih igralcev začel grabiti krč in je res vprašljivo kaj so počeli v tej dolgi pavzi. Še bolj zaskrbljujoč pa je bil podatek s sinočnje tekme v Domžalah o pretečeni razdalji in povprečni hitrosti dveh igralcev (Sikimić in Zahović). Ne morem oceniti, ali so se šalili s posredovanimi podatki. Saj to ni mogoče za najvišji rang, ob še tako dolgi pavzi. Povprečna hitrost obeh igralcev je bila namreč pod povprečno hitrostjo in razdaljo, ki je z malo boljšo hitro hojo in občasnim lahkotnim tekom dosegava z mojo ženo (skupna starost 132 let). To je za naju slab rezultat. Včeraj dopoldan sva imela povprečno hitrost 6,8 (Sikimić-6,1; Zahovič-6,9), vendar sva občasni tek vključila šele po 8,5 km, od skupaj nekaj čez 12 km. Če pa sam k temu dodam še 71,50 km z gorskim kolesom ter 1, 5 ure košenja trave doma, v soboto, sem navedel že preveč.
Tudi sam sem igral nogomet, zato kako moraš biti fizično pripravljen in za to pripravljenost predvsem skrbeti sam, imam zagotovo referenčni odgovor, brez opravičevanja, da se ni dalo. Tudi tista najbolj izpostavljena gibanja, padanja, vstajanja (reakcija) z žogo, ali brez, se da (če imaš voljo) izvajati na zelo majhnem prostoru. Tek in intervalni tek v naravi (z razdaljami nad 10-16 km) pa tako, ali tako spada v zdravo in koristno zabavo.
Za uigranost moštev (po sproščanju ukrepov, v manjših skupinah), ni bilo nobenih ovir, vključno s potrebno dinamiko, v obeh smereh (naprej, nazaj).
Zelo bi bil zadovoljen, če bi se v komentarjih tekem pozornost oziroma konkretna vsebina namenila nespornemu dejstva. Ne igrajo trenerji, niti oni ne zmagujejo, ali izgubljajo. To je zasluga igralcev, ki jih je trener postavil v začetno postavo in kasneje opravil tudi potrebne zamenjave. To je njegova zasluga, moč in kvaliteta. Če je bil v času ostrejših ukrepov zaradi koronavirusa, proces individualne vadbe tudi video nadzorovan, je to lahko nekaj pomagalo, ampak zelo malo. Prednost je imela zavest in odgovornost posameznika ter pripravljenost, da stori (ker je popolnoma prost), še več za sebe. Motiviranost, ne sme biti vprašljiva. V ospredju je najprej odgovornost, za kvalitetno delo in s tem kvalitetno pripravo samega sebe, za tisto, kar bo pri delu na igrišču, dodal še trener. Tako so nas usmerjali trenerji že davno. Morda je v sodobnem času, ki ga nekateri toliko (in nepravilno) izpostavljajo drugače. Ni, razen za tiste, ki pod krinko te sodobnosti, vidno zapostavljajo bistvo.
Še en vidik izpostavljam. Televizija Slovenija je namenila tekmi v Domžalah res veliko pozornost. Toliko novinarjev in strokovnih komentatorjev ni imela niti Hrvaška v »Zabivaki«, pri komentarjih tekem hrvaške reprezentance s SP v Rusiji, leta 2018. Pohvalno. Toda tudi kritično. Ob podatku, ki sem ga v prejšnjih odstavkih izpostavil, bi morali strokovni komentatorji izpostaviti kakšno kritično besedo več.
Doseženi rezultati tekem so povzročili minimalne premike in razlike v zgornjem in spodnjem delu lestvice. Res bo pomembna vsaka tekma.
- Kratka
ocena posameznih tekem
- Aluminij : Mura 1 : 3 (0:1)
Kar so v Muri napovedovali, so tudi realizirali. Aluminij je bil preveč oslabljen, Mura pa enostavno premočna . Vzeli so vse, kar so jim ponudili domačini, s težkimi napakami v ožji obrambi, pri drugem in tretjem prejetem golu. Mura se je v obdobju koronavirusa dejansko okrepila. Dali so proste roke tistim »okrepitavam«, ki so pokazale premalo, navijaško pa so pripravili »boom« in pokazali kdaj in kako je potrebno podpreti klub. Razen tega pa tekoče izboljšujejo podobo v Fazaneriji. Nikakor pa se niso pripravljeni odreči borbe za visoko končno mesto na lestvici.
Aluminij je poskušal doseči več, toda zmanjkalo je v zaključku, slabosti so bile v obrambi.
- Celje : Rudar 2 : 0 (0:0)
Tekma je bila zanimiva. Zelo dobro so začeli gostje tako, da so se morali domači za zmago zelo potruditi. Veselje gostom je preprečil domači vratar. Nasprotno pa je Lotrič poskrbel za vodstvo domačih takoj v začetku drugega polčasa. V zadnjem delu tekme pa je zadel še sam in s tem pokazal, da njegova pripravljenost praktično ni padla, zaradi dolgega odmora. Tudi tempo igre ni bil slab.
- Tabor CB : Olimpija 0 : 3 (0:1)
Končni rezultat tekme pove vse. Olimpija je bila le premočna, predvsem pa učinkovita. Ne glede na vse poskuse ter motiviranost domačih ter tudi ustvarjanje določenih polpriložnosti, o zmagovalcu skoraj ni bilo dvoma. Olimpija je prevladovala v tistih segmentih, ki so bili odločilni. Zanesljivost v vseh linijah, hitrost v igri, predvsem pa učinkovitost. Individualna kvaliteta igralcev je bila odločilna prednost. To je najboljše ilustriral Menalo, s svojim drugim golom na tej tekmi. Najprej je odvzel žogo in potem s fintiranjem povsem vrgel iz igre svojega nasprotnika, prišel v kazenski prostor in z levo nogo zabil žogo v mrežo.
Menim, da so nekateri tokrat igralci Tabora preveč pozornosti namenili drugim zadevam, ki jih sodnik ni toleriral, čeprav obstaja dvom, ali bi bila 11-metrovka za Tabor tudi upravičena. Vendar pa je bilo v vsakem trenutku tekme jasno, da je bila Olimpija suverena na igrišču in je kljub težkemu gostovanju zanesljivo osvojila tri točke.
- Bravo : Triglav 1 : 0 (0:0)
Prvi polčas tekme je minil v dokaj previdni igri obeh nasprotnikov, pri čemer je Triglav imel tudi nekaj več iniciative ter polpriložnosti, posebej v prekinitvah. Tokrat Milanović ni bil najbolj pri strelu. Noben njegov udarec z glavo ni končal na pravem mestu.
Pri Bravu so posebej v prvem polčasu razočarali najmlajši (Ogrinec, Kramarič in Baturina), pa tudi domači kapetan, preveč igra (sicer zanesljivo) nazaj. Prvi polčas se je končal brez strela domačih na gol Triglava. Za goste je poleg že omenjenega Milanovića imel priložnost še Petric, vendar njegov strel z levo nogo ni bil najboljši.
Drugi polčas je bil v znamenju močnejšega deževja. Prišlo je do zamenjav v obeh ekipah in na koncu je bila zamenjava pri domačih dobitna. Aljoša Matko je odlično reagiral in tik pred koncem zagotovil domačim tri pomembne točke. Toda gol gre tudi na račun statične obrambe Triglava. Nihče od obrambnih igralcev ni startal proti žogi, ki je bila sicer odlično podana v kazenski prostor. Ker pa ni bila previsoka, bi morala postati plen gostujoče obrambe. Reakcija Matka je bila prava in žoga je pristala v mreži. Zelo so mi nerazumljive reakcije iger v obrambi kar nekaj moštev, v takšnih primerih. Kdo je tisti, ki jim daje takšna navodila, da se lovijo po kazenskem prostoru, brez postavljanja v smeri od koder prihaja podaja in neposredne kontrole igralca (napadalca) ter takšnega postavljanja, ki zagotavlja nadzor vtekanja za hrbtom. Preprosto mora obrambni igralec imeti pod kontrolo vedno dva igralca.
Čeprav je Triglav pred tem imel priložnost iz lepo izvedenega prostega strela (Gliha), je vodstvo gostov preprečil domači vratar.
Bravo je dosegel gol in končni zmagi na koncu ne gre oporekati.
- Domžale : Maribor 1 : 2 (0:0)
Domžalam res ne gre. Tudi, če je večji del pod njihovo kontrolo, točk ni. Zelo dobro je kazalo, saj so po napaki mariborskega vratarja oziroma po odličnem skoku (reakciji) mladega Karića, zasluženo povedli. Morda so se po doseženem golu vseeno malo opustili in poskušali doseči še drugi gol. Vtis je, da je do 11-metrovke prišlo, ko so bili številčno oslabljeni v zadnji liniji. Po strelu Santosa, je žoga zadela domačega Vujadinovića v roko. Kazenski strel in še izključitev v finišu tekme, sta bila preveč. Gostje so do konca tekme na lahek način obvladovali situacijo in zadržali minimalno vodstvo. Do tega so prišli z lepo potezo Požeg-Vancaša (nekdanjega domžalčana), vendar pa si obrambni igralec s pravilnim postavljanjem, ne sme dovoliti, da na takšen način izpade in dovoli strel na gol.
Je pa bilo kar težko poslušati v prenosu stalno izpostavljanje dolge (in kvalitetne) klopi Maribora. Delno sicer drži, vendar pa je demontaža Domžal prišla šele z dosojeno 11-metrovko in premoč Maribora potem, ko so domači ostali z igralcem manj. So pa pri Mariboru vstopili igralci, ki so v vsakem primeru že dokazali, kdo in kaj so. Vstopati pa so začeli po vodstvu domačih (razen Cretuja) in malo pred dosojeno 11-metrovko ter izključitvijo na domači strani. To pa so zagotovo dejavniki, ki so šli ob normalni utrujenosti domačih, v prid Mariboru.
Seveda pa ni mogoče mimo dejstva, da Domžale potrebujejo nekoliko drugačno igro. Ibričić kljub letom težko vodi celotno igro, s preveč zadrževanja in vodenja žoge (tudi v širino). Globine, enostavno ni bilo, saj Sikimić ni več v stanju kvalitetnega (hitrega) gibanja in odkrivanja (proti žogi in od nasprotnika. Potrebno bo ustrezno obvladovati cono na svojem delu igrišča (dovolj daleč od svojega gola) in v zgoščeni formaciji okrog sredine igrišče, zagotoviti več globinskih žog sposobnim (hitrim) igralcem. Tega ni. Tudi po krilnih pozicijah gre prepočasi, če pa že pride do situacije pa podaja ni ustrezna, ali pa sploh ni pravočasnega vtekanja iz druge linije.
Maribor se veseli te zmage. Ni se povečala razlika v točkah do Olimpije, prišli so na tretje mesto. Domžale so v nasprotnem položaju. Zadržali so neugodno deveto mesto, ki vodi v kvalifikacije. Oddaljil se jim je samo Bravo.
Zaključek.
Nogomet je spet nazaj. Nesmiselno je, da ni gledalcev, saj bi lahko na odprtih stadionih zagotovili, da jih pride na tekmo vsaj minimalno število, ki držijo ustrezno distanco (dva prazna sedeža med enim in drugim ter vsaka druga vrsta, npr. v Stožicah) in se držijo drugih zahtevanih ukrepov.
Najbolj važno pa je to, da se je začelo in da nogomet spet prevladuje v vseh medijih.
Naslednji 2.krog, bo ponovno zanimiv. Ne more priti do kakšnih posebnih razlik, zato pa ni izključeno kakšno presenečenje, zaradi katerega bo tudi bolela glava.
Le opravičevanja naj bo konec. Profesionalno delo zahteva profesionalen odnos. Tukaj ni dileme. Nekatera moštva in igralci so to dokazali že v pravkar minulem krogu. Gremo naprej. Vsak krog naj postane še bolj privlačen. In čim več takšnih golov, kot je bil gol mladega Ostrca v Sežani, ali pa reakcija mladega Cipota v Kidričevem.
Janez Zupančič