Težko je objektivno oceniti praznično nogometno aktivnost na slovenskih nogometnih igriščih. Že prvi polfinalni dvoboj v Ligi prvakov med Tottenhamom in Ajaxom je bila interpretacija nogometne igre najvišjega dometa. Odveč je karkoli analizirati, delati zaključke, primerjati. Ajax je v prvem polčasu spominjal na nekdanji Ajax, s totalnim nogometom. Toda drugi dvoboj, med Barcelono in Liverpoolom, je bil še nekaj več. Odlični Liverpool, toda na koncu, zasluženo 3:0 (moralo bi biti 4:0). Kratka ocena. Ko se je že videlo žogo v mreži Barcelone, je nastopil vratar Ter Stegen. Ko je bilo potrebno zadeti v odločilnih trenutkih, je bil na sceni, kdo drug kot fenomenalni Messi. Vsa čast mnogim, toda Messi je daleč, daleč pred vsemi. Messi je Barcelona, Barcelona je Messi. Res, da so tudi vsi ostali zaslužni, toda to kar lahko stori on, je nekaj posebnega. Igra, vodi moštvo, ne pada na vsak dotik, spoštuje nasprotnikove igralce, odločno pove tudi sodnikom in na koncu, doseže gol, kot si zamisli oziroma tako, kot hoče. Tu ne igra vloge denar (ogromno denarja, samo za eno njegovo mesečno plačo, za naše razmere), to je znanje, sposobnost, maksimalna fizična pripravljenost. Najprej dokazovanje na igrišču. Težko je najti kaj slabega, čeprav zna zaigrati tudi slabo (redko, redko, izjemoma). Poškodbe ? Izjemoma.
Pred večernim obračunom, sta bili na sporedu dve tekmi našega prvenstva. V uvodni tekmi 30. kroga, sta se v Domžalah srečala kandidata z vrha lestvice, Domžale in Mura. Tokrat so bile več v pasivnem položaju Domžale. Mura je res neugodna za vsa moštva, ki sodijo v zgornji del lestvice. Kje bi bili, da niso izgubili toliko točk, s slabše uvrščenimi. Za začetek v prvi ligi, v katero so napredovali, po zmagoslavju v 3. ligi in nato še takoj v 2. ligi, je to dovolj, preveč, celo proti njihovim pričakovanjem. Prav zaradi tekme v Domžalah, kjer so prevladovali, si zaslužijo priznanje. Malo je (bilo) moštev, ki so potisnile Domžalčane, v podrejen položaj. Bili pa so v težkem položaju. Z izjemnim strelom Mujana, so Domžale povedle. Z izrednim strelom Koblarja, v zadnjem delu 1. polčasa, so zasluženo izenačili. V nadaljevanju tekme so pokazali veliko volje in želje za polnim izkupičkom, kar pa Domžalčani niso dovolili in s tem ohranili pred njimi dovolj veliko razliko v točkah. To pa pomeni tudi ohranjanje želenega 3. mesta.
Za tekmo v Mariboru, je mogoče podati različne ocene. Maribor zelo neprepričljiv. Že kar nekaj časa imajo v ekipi igralce, ki dajo premalo, igrajo prepočasi, brez potrebne agresivnosti. NI presenetljiva jeza teh igralcev, nad sodniki, če na igrišču ne morejo do premoči. Igra nekaterih igralcev, pretežno s podajo nazaj, ali »nekim« prenosom žogo, postaja vse bolj neproduktivna in vnaprej prebrana. Če ni hitrega odkrivanja v napadu, ali vsaj zanesljivega držanja žoge, hitre transformacije iz druge linije, je težko ustvariti kaj več. Ob tem pa so v obrambi prisotne tudi standardne napake, za katere so kaznovani. Aluminij. Počasi se vračajo k jesenski, uspešni igri. Več, kot zaslužena točka, z izjemno priložnostjo, da dotolčejo Maribor, sredi Maribora. Tako, kot so prejeli izenačujoči gol (Mešanović je sicer odlično reagiral), bi lahko na koncu celo izgubili. Na srečo pa Santos, še ni osvojil prave tehnike udarca z glavo. Kakšno vrtenje glave (in telesa). Potreben je bil samo direktni udarec s čelom in žoga bi bila v mreži. Verjamem, da mu bo trener Milanič pokazal, kako se pravilno izvede udarec z glavo. Na koncu je neodločen rezultat najbolj ustrezen. Ni mogoče mimo ocene, da bo moral Maribor kljub vsemu, prestaviti v višjo prestavo in začeti z igro, v kateri se bodo nekateri (preveč hitro dvignjeni posamezniki), morali podrediti igri v obeh fazah. Maribor to zna in tudi zmore. Rezultati to potrjujejo. Drugi (zasledovalci), grešijo še več.
Četrtkove tekme sta začela Triglav in Gorica. Pošteno povedano je bila to slaba predstava z veliko tehničnih napak iz osnovnih elementov nogometne igre. Gorica je imela sicer veliko večjo posest žoge. Preproste in počasne podaje, največkrat nazaj, čeprav je bilo dovolj prostora za hitro podajo tudi naprej (seveda natančne), ne morejo šteti v pozitivno oceno. Povsem jasno, kdaj se lahko uporabi pozitivno oceno (s številom podaj naprej, po odvzeti žogi) in ob taktični igri, ko je npr. potrebno nasprotnika izvleči iz obrambne cone, ali ob ohranjanju pozitivnega rezultata. Gorica je imela tudi več strelov proti golu (in tudi priložnosti). Toda Triglav ima Majcna. Samo trenutek nepazljivosti (pasivnosti) in Majcen je z glavo zadel gol nemočnega Sorčana. Veliko nespretnosti napadalcev Gorice, je obetalo zmago Triglava, kar pa je preprečil Kolenc, z izjemnim strelom izven kazenskega prostora. Vratar Curanovič je bil nemočen. Zasluži pa si pohvale, saj je po dolgem času ponovno branil in nekajkrat tudi praktično demonstriral kako se pravilno steče na visoke podaje v kazenski prostor. Točka Triglavu pomeni veliko več kot Gorici, v boju za 8. mesto na lestvici. Gorici predstavlja le nadaljevanje pozitivnega trenda, po visoki zmagi, v preteklem krogu, nad Celjem.
V Celju, je imela Olimpija priložnost znižati veliko točkovno razliko, do vodilnega Maribora. Tako pa niso razmišljali Celjani, ki so okrepljeni, po debaklu z Gorico, s Požeg-Vancašem in Piškom takoj pokazali Olimpiji, kaj jo čaka. Kar hitro se je tudi zgodilo. Lotrič je ušel kar dvema igralcema, ki nista uspela ustrezno oceniti dolge podaje, prišel sam v kazenski prostor in v dvoboju 1:1, z vratarjem Vidmarjem, zadel gol. Poskusi, ali določene polpriložnosti, niso mogli spremeniti ležerno igro Olimpije. Manjkal je organiziran prehod iz obrambe v napad, zaključne napadalne akcije pa so bile stihijske, v individualni režiji, največkrat neuspešne. Nasprotno je vratar Vidmar, vsaj dva do trikrat reagiral izjemno in preprečil povišanje rezultata. Zaslužen poraz Olimpije. Ali so odstopili od poskusa borbe za vrh in se pripravljajo za finalni pokalni obračun ?. Tudi, če to drži, takšen pristop za profesionalce ni sprejemljiv. Ne glede na vsa dogajanja v Olimpiji, ki so predmet javnih polemik, je nedvoumno, da se mora za dres Olimpije dati več, ne glede na nasprotnika. Trener Celjanov Dušan Kosič, dolgoletni igralec in tudi že trener Olimpije, je zagotovo zadovoljen. Končno je njegovemu moštvu uspelo premagati Olimpijo. S tako mladim moštvom in s tako poletno igro, so Celjani res poživitev letošnjega prvenstva. Delujejo kot pravi kolektiv. Le precejšnja nihanja, jim še ne gredo v prid.
Največ pozitivnega v tem krogu je storil Rudar, z zmago v Krškem. Po visoki zmagi v Kranju nad Triglavom, so sedaj premagali na tujem še zadnje Krško in tako še izboljšali bilanco medsebojnih dvobojev moštev, ki se nahajajo v spodnjem delu lestvice. Morali pa bodo na domačem igrišču, v zadnjih tekmah igrati na rezultat, kar jim bo omogočilo vsaj delno popraviti celoten vtis slabe tekmovalne sezone, ki se bo zaključila v tem mesecu. Niso pa s to zmago še rešeni skrbi, za obstanek v ligi (skozi kvalifikacije). Krško pa je s tem domačim porazom dejansko prišlo v skoraj brezizhoden položaj. Predolgo so trajale notranje neurejene razmere. Čeprav se je veliko tudi skrivalo, je vse skupaj zagotovo vplivalo na njihovo ustrezno pripravo za spomladanski del prvenstva. Njihov vstop v 1. ligo, ob uspešnem delu z mladimi (mladinci in kadeti nastopajo že nekaj sezon na 1. državnem nivoju), je zagotavljal stalno obnovo in dopolnjevanje članskega moštva z domačim kadrom, kar je edino pravilna usmeritev. Povprečni tujci so predragi, dolgoročno pa ne zagotavljajo nobene kadrovske stabilnosti. Tudi navijači so jih spremljali vsepovsod. Takoj morajo vse sile usmeriti v stabilizacijo kluba, ustrezno okrepitev članskega moštva ter načrtovati vrnitev, nazaj v 1. ligo.
Zaključek :
Skromno število golov je bilo doseženo v tem krogu. Manj kot dva na tekmo. Zato pa je mogoče govoriti o nekaterih izjemnih golih, ki so popestrili ta krog in se o njih lahko upravičeno govori. Pozitivna stran tega kroga pa je bila tudi ta, da niso bili v ospredju ponovno sodniki. Da grešijo, seveda ni dvoma. Toda vsaj za mene osebno so bolj grozne zadeve povezane s kvaliteto igro, tehničnimi sposobnostmi igralcev in tudi fizično pripravljenostjo. Ne glede na neke »teorije«, tudi »strokovne« poglede komentarje, ni mogoče mimo realnega stanja. Če ne drugega določeni večerni TV prenosi, prikazujejo kaj je dejanski trend.
Vendar, da ne bi bilo zavajanja. Tudi pri nas smo občasno priče tekmam na visokem nivoju in takšnim tekmam, moramo dati ustrezno težo in izvleči le najboljše segmente. Utrujenost ?!. Ne. Le ustrezna, nogometno aktivna regeneracija, namesto …….
Janez Zupančič