Za ustrezno število-ritem igranja-tekem, je ponovno poskrbel drugoligaš NK Radomlje. Na njihovem glavnem igrišču (imajo še kopico drugih, zelo kvalitetnih) smo v torek odigrali prijateljsko tekmo. Obeti za ustrezno udeležbo so bili sicer že v ponedeljek pod vprašajem, število tistih, ki so bili v torek prisotni, pa je bilojasno.
Ni manjkalo veliko in v začetni postavi bi moral za naše moštvo zaigrati tudi moj pomočnik Darko Savšek, ki je bližje petdesetim (50), kot pa štiridesetim (40) letom. Odgovorno je prišel na zbor v Radomlje s kompletno opremo in tudi brez besed se je pripravil, kot, da bo zaigral.
To je realna slika današnjega stanja, to je bila realna slika odnosa nekaterih igralcev do moštva, ki vodi težko borbo za obstanek v III.ligi-Zahod.
Dva igralca sta se vnaprej opravičila, zaradi službenih obveznosti, iz Triglava zaradi priprave na pokalno tekmo z Mariborom, objektivno nismo pričakovali nobenega igralca. Zato je osrednji problem v tistih, ki dajejo dopustu-počitku, prednost pred igranjem za klub. Idealna priložnost je bila to, za vse odsotne, ki sicer verjetno niso najbolj zadovoljni z minutažo. Ampak vmes so tudi taki, ki jeseni, pod vodstvom prejšnjega trenerja niso dobili niti minute, pri meni pa se lahko pohvalijo z več kot zavidljivim igralnim časom. Drugi so poškodovani, ali pa trenirajo občasno, ampak za njih je odnos do kluba in soigralcev sekundarnega pomena. Zagotovo pa je bilo možno odhod na dopust tudi za nekaj ur preložiti.
Priznanje in pozornost z vidika odnosa, si zato zaslužijo vsi prisotni (11 + igralec, ki za nas sploh ni registriran, ampak trenira z nami). Zanimivo je tudi, da ni bilo možno vpoklicati nobenega igralca iz mladinskega moštva (tudi oni naj bi bili vsi na dopustu-počitnicah), čeprav bi morali po vzoru Bernika in Šubica (žal poškodovan)
preprosto čakati, na vsako tudi minimalno priložnost, da se priključijo članskemu moštvu, ki zastopa Gorenjsko, kot edini ligaš v III.ligi.
Odveč se je obremenjevati s tem, kajti napačna miselnost izhaja že iz osnovne vzgoje. Zato o tistih, ki jih ni bilo, z vidika nogometa oziroma odigrane tekme ni potrebno izgubljati besed. Pozabavati se je treba s tistimi na igrišču, kajti ti te redko pustijo na cedilu, pa čeprav se morajo soočiti s takšnimi in drugačnimi ocenami. To pa je bil edini minus odigrane tekme. Zato se je enostavno in boljše izogniti s povsem zgrešenimi mnenji in razmišljanji, ki so še bolj oddaljena (več kot 20 let, kot se je v komentarju včerajšnje polfinalne tekme med Triglavom in Mariborom izrazil dolgoletni in odlični poznavalec nogometa dr. Andrej Stare). Res, skoraj neverjetno, je pa razumljivo. Nogometno obzorje mladih nogometašev je pač v tem trenutku še zelo skromno. Napačna predstavitev in pojmovanje zahtev ter že znano dajanje prednosti opravičevanju, namesto pravilnemu učenju in s tem razvoju igralca (če ima določene sposobnosti), ima žal v nižjih (amaterskih) nivojih prednost. Vrednote (osebnostne in odnos), so tudi pri nogometu v drugem planu. To pa povzroča dodatno škodo tistim, ki želijo tudi v takšnih razmerah uspeti in napredovati, saj obstaja velika nevarnost za prevzem standardov »nergačev nezadovoljnežev in predavateljev«.
Sicer pa ni kaj. Dva dneva (večera) smo lahko gledali evropski predstavi, vmes pa še eno domačo in verjetno res ni potreben noben komentar več, v zvezi z našo tekmo, ali morda celo utemeljevanje mojih (vsakodnevnih) zahtev.
Kljub vsemu smo sestavili moštvo za prijateljsko tekmo, žal pa ni bilo volje in želje (razen v začetnih minutah), da bi nasprotniku v celotni tekmi nudili ustrezen odpor. Zato je potrebno (če je nujno) občasno avtobus parkirati tudi na 16-ercu in malo predahniti, ne pa odpreti vsa vrata ter omogočiti prepih. Tudi Borussia iz Dortmunda je to storila, če je bilo (in bilo je) potrebno. Napačna filozofija in odnos ne more biti temelj za napredovanje-izboljšanje določenih preveč priučenih zadev.
Tekma pa je bila zelo koristna, kajti samo tekma pokaže, koliko »obrti« je kdo osvojil in kje še veliko manjka. Nas je bilo za eno moštvo, domačinov (II.liga) pa za dva moštva in tudi to nekaj pove, v pozitivnem in negativnem smislu. Tisti, ki imajo nogomet malo bolj radi so prišli, tisti, ki pa bi radi več igrali (in takšne tekme najbolj potrebujejo) so pa tako in tako že radi več odsotni. Za dva, ki sta se opravičila to seveda ne velja. Z njima pa bi bila »pesem« spet nekoliko drugačna.
Pri tem pa sploh ne gre za rezultat, ampak odnos do izvajanja (ali neizvajanja) tistih elementov, zahtev v nogometni igri, ki so nujne in običajne, s to razliko, da se na nižjem nivoju izvajajo v nižji prestavi, kot smo npr. lahko videli na obeh polfinalnih evropskih predstavah. Nekaj od tega je namreč vedno možno najti, ali v svojem moštvu, ali pa pri nasprotniku.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj