NA KONCU SE JE IZŠLO ŠE PREDOBRO
V drugi zaporedni prijateljski nogometni tekmi v Tenetišah, je bil naš nasprotnik mladinsko moštvo NK Triglava. Vnaprej se je vedlo, da nam ne bo lahko. Namreč v petkovi tekmi z Dobom so fantje pustili kar veliko energije. Številčno pa smo bili še oslabljeni, saj je manjkal Stanko, ki tej ekipi ogromno pomeni.
Po zaostanku v polčasu s 3:1, je v rezultatskem smislu, sledil preobrat. Z dvema goloma smo namreč izenačili na 3:3, imeli pa tudi možnosti, da celo povedemo.
Seveda pa to ne pomeni, da je toliko padel nasprotnik. Njim tudi ni nikakor uspelo zadeti v 2.polčasu, o ostalih zadevah v igri nasprotnika pa mi ni potrebno pisati. Predobro jih poznam. Večina jih izhaja iz selekcij U14, letnik 95 in 96. Ne verjamem, da sem o teh selekcijah, ki sem jih vodil v NK Triglav kdaj napisal kaj slabega. Bili sta pač predobri in težko je o njih (in njihovih starših), karkoli izbrisati iz spomina. Hitro smo se ujeli, »ropotanja« (internega je bilo veliko), ves moj napor, pa je bil pokrit z igro in rezultati.
Na vso kvaliteto naših mlajših nasprotnikov, sem seveda opozoril naše fante, ampak to ni očitno ni zaleglo. Enostavno smo bili »prekratki« z dveh vidikov, da bi lahko preprečili akcije iz katerih smo prejeli gole, ali pa so bile izdelane njihove priložnosti.
Manjkalo je tudi več odločnosti in tistih elementov, ki so bili izpostavljeni po tekmi z Dobom, čeprav se nekatere ne da »strenirati« spadajo pa v osnovne (prirojene) sposobnosti posameznika.
Delno opravičilo je naša utrujenost, razpoložljivo število igralcev, ponovno potrebne spremembe v včerajšnji sestavi moštva, itd. Ampak dovolj bi bila že strpna igra in zahtevana (organizirana) postavitev skozi celotno tekmo in določene slabosti bi bile precej manj vidne.
Ker pa smo nazadnje dosegli 3 gole, zapravili tudi številne priložnosti, moramo ta pozitivni vidik izpostaviti, kot dejstvo, da smo to sposobni realizirati z vsakim nasprotnikom (primer : tekma z Dobom), vendar v kontekstu celote. Z vidika, da prehitro oziroma na prelahek način gole tudi prejemamo. Niti najmanj pri tem ne smemo za alibi predpostavljati trenutno igralsko stanje in pomanjkanje igralcev. Ob včerajšnji opravičeni odsotnosti Stanka, se bo verjetno kmalu vrnil Bernik, včeraj je že zaigral celoten polčas dolgo časa poškodovani Šubic, močno pa si želim, da bi se dolgotrajnih poškodb znebili Stanarevič, Marijan in Kremenovič. Z njimi in še kakšno okrepitvijo se naša ekipa številčno in kakovostno ekipa lahko bistveno spremeni. Upam, da nam bo še kaj pomagal prvoligaš Triglav. Najbolj si želim posojo, kajti s takšnim statusom so misli igralca povsem ciljno osredotočene. Ni igralec z dvojnim statusom, ampak samo igralec, ki trenutno v najvišjem rangu ni v prvem planu, ima pa vse možnosti, da se v nižjem rangu dokončno dokaže ter kasneje upraviči najvišji status. Vzorci v tujini to jasno potrjujejo.
Zaključek vikenda je glede na 1.polčas včerajšnje tekme le bolj prijeten. Fantje se bodo lahko odpočili, prepričan pa sem, da bodo (in razvojno gledano tudi morajo) razmislili o posameznih slabostih, ki jih bomo s takšnim pristopom (samokritika) veliko lažje odpravljali.
Tekma je bila trenersko gledano zelo koristna in kljub mojemu nezadovoljstvu (samo v času tekme), je več kot dosegla svoj namen. Nasprotnik je bil odličen, motiviran, kar je samo še pomagalo obogatiti »probleme«, s katerimi se bomo ukvarjali v vadbenem procesu. Ni popuščanja, zelo trdo moramo delati (vsi skupaj), saj bo potem slika (igralcev) na igrišču (samo tam se potrjuje dejanska kvaliteta posameznika), vidna in prepoznavna. Tukaj pa sem nepopustljiv (na treningu in tekmi).
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj