Danes pa fantom res ni kaj očitati. V zelo trdi tekmi, ki je bila pričakovana so s pravim pristopom onemogočili kakršnekoli poskuse domačinov za presenečenje. Res so prišli domači do dveh priložnosti, vendar pa imamo mi tudi vratarja in Sorčan je svojo vlogo v obeh primerih odlično opravil.
Ponovno pa smo imeli kopico neizkoriščenih priložnosti in prava tragedija bi bila, da bi npr. osvojili samo točko.
Največ priložnosti je imel kot običajno Udovič. To ni presenečenje. Presenečenje tudi ni boljša njegova realizacija, kajti na njemu praktično »visijo« neprestano tudi po trije igralci. Ker se globoko vrača (išče) po žoge, je razumljivo, da mu na koncu zmanjka moči in ne more biti več tako učinkovit v igri, kot je bil. Ni pa dvoma, da ima(mo) premalo pomoči v drugem napadalcu, še posebno v izgradnji igre. Prav tu Udovič prispeva največ s sprejemanjem žoge, odigravanjem in samostojnimi prodori. Ta njegov učinek bi morali in morajo izkoristiti drugi, zato s tega vidika tudi danes Udoviču ni kaj očitati. Ko pa bo njegovo breme boljše porazdeljeno še na ostale, bo tudi saldo pri doseženih golih pri njemu bogatejši.
Zmaga v današnji tekmi je zato uspeh celotnega moštva, ki bi jo Kovačič lahko kljub kratkotrajnemu igranju v zadnji minuti še nadgradil, saj je lepo utekel v prazen prostor, že preigral vratarja, ker pa mu je žoga pri tem ušla nekoliko v levo, ni mogel več zadeti praznega gola.
Edini gol je dosegel Stokuča po streljanem kotu, sprejemu žoge v veliki gneči, preigravanju in lepem diagonalnem strelu z leve strani (in levo nogo) v dolgi vratarjev kot.
Vse čestitke fantom, ki so s to zmago povzročili zadovoljstvo nam na klopi in pa (moram ponovno napisati) polnoštevilnemu zastopstvu staršev-naših najzvestejših navijačev.
Prav zato ni bilo težko čakati na selekcijo U12, ki je zaigrala za nami in tudi premagala domačine.
Janez Zupančič
Trener U14