Ni slabo, da se je tudi to (moralo) zgodilo. Kljub občasno napetemu, nervoznemu stanju zaradi določenih napak, predvsem pa ne najboljše prisotnosti na treningih, smo trenutno in proti pričakovanjem trenutno celo na 1.mestu v 3.SNL-Zahod.
Včerajšnja zmaga v Dekanih je nehote vrnila pogled v pripravljalno obdobje, v katerem je zelo skromna četica (bilo nas je komaj za eno moštvo) dosegla nekaj odmevnih rezultatov. Ta zmaga in tudi pretekle tri pa imajo še eno dodatno značilnost – standardno moštvo (= zakon), pri katerem so prisotne le minimalne korekcije, pa še te samo z manjšo (prostorsko) prerazporeditvijo kakšnega igralca.
Zato je moštvo včeraj proti kvalitetnemu nasprotniku (presenetljivo so celo na zadnjem mestu, vendar pa tu verjetno ne bodo dolgo ostali) delovalo homogeno, odločno in ne glede na težko napako takoj na začetku, ko smo tudi prejeli gol, vse odločneje nadaljevalo in več, kot zasluženo povedlo s 3:1. Prejeti gol iz 11-metrovke, daleč v sodnikovem podaljšku, je bil povsem nepotreben, saj smo imeli takrat 2 igralca več na igrišču. Takoj potem pa je sodnik piskal konec tekme. Veselje ob zmagi, ki je moštvo pripeljala do 1.mesta je bilo veliko, predvsem pa zasluženo, kajti fantje so delovali odgovorno, enostavno, ko je bilo potrebno, organizirano in disciplinirano, zato se kakšne naivne napake niso mogle niti zgoditi.
Seveda pa to ne pomeni, da je potrebno določene pretekle ocene korigirati. Daleč od tega. Ko se bomo lahko enakovredno igrali tudi s precej močnejšimi nasprotniki v slovenskem prostoru, bom pa res zadovoljen. Preveč nam še manjka in preveč napora morajo nekateri vložiti, da lahko tekmo pripeljemo do konca, na naše zadovoljstvo. Tudi samo prvenstvo je še dolgo, saj nismo še niti na tretjini prvenstva, liga pa je dokaj izenačena. Cilji in motivi, ki jih ima nekaj fantov v tem moštvu, zato zahtevajo več, nikakršnega opuščanja. Nasprotno, še večjo mobilizacijo, za katero so trenutno temelji trdno postavljeni. Zato popuščanja ni, kajti vsako malodušje, še bolj pa morebitno podcenjevanje, zaradi trenutnega stanja, se nam lahko prehitro maščuje. Sicer pa menim, da v tem pogledu počasi napredujemo. Morda se je bati še določenega popuščanja tistih, ki so sedaj deležni manjše minutaže. To bi bila prav tako napačna odločitev posameznika. Večja konkurenca daje večje možnosti trenerju in igralcem. Dokazati pa se je potrebno tako v procesu vadbe, kot tudi na tekmah. Malo je mogoče zamižati na eno oko v primerih, ko za trenerja ni sporna vloga določenih igralcev, brez katerih si je trenutno tako uspešno moštvo težko zamisliti. To je breme (in odgovornost) trenerja, ki pa je povrnjeno s pozitivnimi rezultati. Škodo, v smislu možnega napredovanja igralcev, pa nosi v tem primeru vsak igralec sam, kajti ob rednem vadbenem procesu, bi bili učinki samo še višji. Kar je nekomu dano, ni mogoče kar tako izgubiti. Nadgradnja in s tem tudi uspešnost moštva, mi je bila vedno v ospredju, zato je bilo včeraj po tekmi res z zadovoljstvom prisluhniti fantom, ki so se spraševali, kdaj so bili nazadnje vodilni na lestvici.
V tem tednu nas čakata dve težki tekmi. Najprej pokalna v Žireh, nato pa še lokalni ligaški derbi s sosedi – Savo Kranj, kjer bo mnogo detajlov odločalo o zmagovalcu. Tekma bo na našem igrišču in zato pričakujem, da bodo fantje tudi tokrat maksimalno angažirani za še en uspešen nastop. To smo navsezadnje dolžni in tudi sposobni, kajti razpoložljivi kader se širi in že včeraj je Marijan, katerega kvalitete niso sporne (meni pa tudi poznane), že odigral prve prvenstvene minute. V ozadju še čaka Kremenovič, ki za seboj že dolgo vleče poškodbo, trenira pa že z moštvom. Da so bili fantje včeraj res pravi pokaže tudi razmerje v prejetih kartonih. Domačini so prejeli štiri kartone, od tega dva rdeča (izključitev), mi pa enega, ob prekršku za 11-metrovko v zadnjih sekundah tekme.
Skratka. Fantje si zaslužijo res vse pohvale za težko tekmo, na zahtevnem razmočenem igrišču. Trud je bil upravičeno nagrajen in prav zato je odveč polemizirati, ko delamo, se opravičevati, iskati krivce za slabše poteze drugje, itd. Igrišče vse pokaže, pri čemer se ob pravem pristopu marsikaj tudi skrije, zagotovo in največkrat pa tudi pozitivno pokrije, še posebej takrat, ko se vlagajo vsi napori za uspeh.
Po tej poti moramo nadaljevati, z dodatno pozitivno energijo. Sproščanje je dovoljeno, vendar samo s popolno realizacijo zahtev na igrišču, na podlagi dejanskih sposobnosti vsakega igralca in s tem moštva, kot celote.
Navedel sem že, da nismo še niti na 1/3 celotnega prvenstva, zato moramo že včerajšnjo tekmo potisniti v ozadje. Čakajo
nas novi izzivi in nova dokazovanja.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj