Oslabljeni in samo z dvanajstimi igralci smo odpotovali v Ajdovščino, na tekmo 11.kroga 3.SNL-Zahod. Kljub temu pa so razpoložljivi igralci v hladnem in deževnem vremenu, na odlični travnati podlagi, dali vse od sebe in kljub zaostanku dveh golov, prejetih že v 1.polčasu, uspeli na koncu izenačiti. To pa je tudi pomenilo, da smo prvič v tem jesenskem delu igrali neodločeno.
Vse pohvale si zaslužijo prisotni, ki so s tem pokazali pravi karakter in odnos do kluba, predvsem pa svojih soigralcev, v primerjavi z nekaterimi, ki niso zmogli v teh sicer prazničnih dnevih toliko moči, da bi se oglasili vsaj po telefonu. Težave so se začele že v soboto, saj je bilo jasno, da bosta manjkala vratar Pečnik in standardni igralec Luka Lavrinc, ki sta s Triglavom odpotovala na tekmo z Mariborom in sta se lahko skupaj z ostalimi igralci Triglava veselila izjemne in zaslužene zmage proti Mariboru. Zato si na tem mestu zaslužijo posebne čestitke vsi igralci in strokovno vodstvo Triglava.
Težav z moštvom pa ni bilo konec tudi tik pred odhodom v Ajdovščino. Zaradi slabega počutja ni odšel na pot tudi Stanarevič. Seveda pa to ni pomenilo, da gremo samo na izlet. Nasprotno. Ne glede na vse je bila odločenost fantov jasna, drugače pa ne znam razmišljati tudi sam, kajti v športu je primaren pozitivni rezultat, zato nič ne pomagajo razna opravičila trenerjev in igralcev.
Lahko smo sestavili kvalitetno moštvo, čeprav smo imeli v kadru igralca, ki je že daljše obdobje poškodovan (Kremenovič), na klopi pa je ostal edini razpoložljivi igralec Nejc Šubic (še vedno mladinec), ki počasi prihaja v formo iz pripravljalnega obdobja.
Začelo pa se je spet proti pričakovanjem in bolj zaradi naivnosti, kot pa drugih okoliščin, ali dejavnikov, smo bili prehitro kaznovani s prvim prejetim golom, nato pa tik pred koncem 1.polčasa še z drugim ter zanesljivim vodstvom domačih. Da nam ni uspelo izkoristiti tudi dobrih priložnosti, je bil seveda naš problem. Priložnosti ob dobri igri, številnih možnostih iz prostih strelov (slabo izvedenih), so dajale upanje za nadaljevanje. Dolgo časa ni steklo, kot bi si želeli in medtem so domači zapravili (spet po naši naivnosti) verjetno ključno priložnost za povečanje vodstva. Težko situacijo smo uspešno rešili na sami gol črti. Takoj nato pa je sledila kazen za domače. Nazič je z leve strani potegnil proti sredini 16-m prostora in poslal predložek. Utekel je Robnik in žoga je končno le pristala v domači mreži. To je dalo našim igralcem še dodatno energijo in čez tri minute je Bojič izenačil s strelom z glavo, po odličnem predložku Stanka. Še pred tem, so domači trikrat zapored reševali gol po strelih Šubica in Bojiča. Na srečo se je žoga zmeraj odbijala nazaj našim igralcem in napad je bil uspešno zaključen.
Do konca tekme je ostalo še nekaj minut in s tem tudi priložnost, da se domačine v zaključku tekme popolnoma dotolče. Glede na njihove (in naše) priložnosti skozi celo tekmo, je končni rezultat pravičen. Čeprav je bila prisotna zagnanost za še boljši rezultat, si po izenačenju nismo smeli dovoliti novih (naivnih) napak, ki bi izničile vse dotedanje napore. Zaradi pomanjkanja igralcev, predvsem pa zaradi velike angažiranosti vseh na igrišču, ni bilo mogoče zdržati zadnje minute v visokem tempu, saj je mokro igrišče še bolj izčrpavalo igralce. Zato se je (upravičeno) dogajalo, da se v preveliki vnemi ni bilo mogoče pravočasno vrniti na svoje pozicije. Nepravično in nezasluženo bi bilo do naših igralcev, če bi slučajno prejeli gol po izenačenju.
To se ni zgodilo, zato čestitke fantom za to osvojeno točko. Vsi, ki so bili v Ajdovščini so namreč med tednom »okusili« kratke (zaradi noči), toda težke treninge na blatnem in več, ali manj poplavljenem pomožnem igrišču.
Prav gotovo pa je to tudi pomagalo vsem, vključno z vratarjem Šimencem, ki je moral včeraj prevzeti vlogo prvega vratarja. Debi je bil uspešen. Golov, razen morda drugega (če ne bi bil pokrit) ni mogel preprečiti. Tekmo smo zaključili z dvema mladincema na igrišču. Nejc Šubic je namreč vstopil v 2. polčasu in ponovno dokazal, da si zasluži mesto v kadru članskega moštva. Nad njim je bil storjen tudi prekršek znotraj 16-m prostora in nič ne bi bilo narobe (vsaj tako kaže posnetek), če bi se sicer odlični sodnik Balažič (dovolj je ostro igro) odločil tudi za 11-metrovko.
Ob zaključku moram še enkrat izpostaviti nekorektno odnos, predvsem dveh igralcev, ki nista znala na kulturen način opravičiti odsotnosti na treningih in zadnji tekmi. Že tako nas je malo, zato se vsaka odsotnost precej pozna. Ček temu dodam še občasno treniranje, vse skupaj tako in tako največ škodi samemu igralcu. Ni pa nenadomestljivih in to se je včeraj ponovno potrdilo. Opravičilo ni tudi amaterski status brez kakršnihkoli nadomestil. Potrebno je najprej spoštovati soigralce-kolege, nato pa še celotno ostalo klubsko strukturo, ki se prizadeva za boljši jutri kluba. Mene, kot trenerja pa zanima predvsem prepoznavna-kvalitetna igra, za katero pa mora vsak posameznik veliko sam storiti. Težko priznavam velike razlike, ne glede na rang tekmovanja v slovenskem prostoru, zavedajoč se (na podlagi praktičnih izkušenj), kaj je možno in kakšna je pot do tega : veliko dodatnega individualnega dela, ne pa samo načrtovano, ali celo omejeno število treningov z ekipo.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj