Temeljni cilj je bil dosežen že z uvrstitvijo v finale pokala na področju Gorenjske, kjer NK Zarice že ni bilo nekaj časa. Finale pa je hkrati pomenilo tudi uvrstitev na državni nivo, za naslov pokalnega prvaka v sezoni 2014/2015.
Naš včerajšnji nasprotnik moštvo NK Šenčur ima z nastopanji in uspehi na državnem nivoju že
ustrezno potrditev, saj jih e v pretekli sezoni od uvrstitve v republiški finale ločila slaba minuta, kar bi jim omogočilo tudi nastopanje na evropskem nivoju.
Biti zmagovalec je v športu najbolj pomembna stvar in zagotovo smo si uspeha vsi želeli. Treba pa je priznati, da nam ta tekma le ni bila prioriteta, saj je pred nami še vedno 6 prvenstvenih tekem in upanje, da še lahko kaj dosežemo v ligaškem tekmovanju, čeprav je ugoden razplet odvisen od drugih tekem. Včeraj smo bili tudi oslabljeni, ob že tako majhnem številu razpoložljivih igralcev. Pirc in Kremenovič sta poškodovana (bila sta sicer na klopi, skupaj z igralcem iz mladinskega moštva), Nazič se zasebno nahaja nekje v tujini, iz Triglava pa tokrat nismo mogli računati niti na Bojiča, niti Peternela. Seveda odsotni igralci niso nobeno opravičilo za ta poraz, kajti vsa dogajanja na tekmi so bila več, kot na očeh in razgovorih dokaj velikega števila gledalcev in tistih, ki jih nogomet zanima malo bolj. Upravičeno. Šlo je po svoje za eno najbolj pomembnih tekem na Gorenjskem.
Brez golov v 1. polčasu in kakšne omembe vredne akcije, ki bi se lahko končala z žogo v mreži ter nekaj dobrih minut je dalo slutiti, da bi se za nas lahko tudi kaj pozitivnega zgodilo. Ampak zgodilo se je obratno. Prejeli smo spektakularni gol iz prostega strela, skoraj s sredine igrišča. Takrat nam je padlo na klopi, še bolj na igrišču. Kljub temu pa so bile še priložnosti za boljše in konkretne zaključke. Stihija v zadnjih 10-15 minutah, je bila najprej »nagrajena« z veliko napako v ožji obrambi, dosojeno 11-metrovko (upravičeno) ter vodstvom Šenčurja z 2:0. Potem pa je sledila le še neodgovorna in neorganizirana igra z individualnimi poskusi in Šenčurjani so na hitro dosegli (pre) visoko zmago in povsem zasluženo osvojili naslov Gorenjskega pokalnega prvaka.
Tokrat nismo imeli nobenega izstopajočega igralca. Preveč smo imeli slabih posameznikov, brez volje, brez želje, brez tistega, kar daje nogometni igri svoj čar, ali pečat (ne glede na rang tekmovanja). To je bilo več kot premalo za uspeh proti že tako višje rangiranemu nasprotniku, po svoje tudi specialistu za pokalno tekmovanje. Enostavno smo bili včeraj prekratki v vseh pogledih, čeprav se je težko znebiti predvsem slabega občutka ob tako naivno prejetih golih.
Verjetno je bilo še največ razočaranja pri gledalcih, saj so pričakovali, da bo v trenutni »temi« Gorenjskega nogometa, ta finalni obračun prinesel le kaj bolj konkretnega. Tudi moja pričakovanja so bila precej večja, čeprav je bilo v slačilnici jasno poudarjeno, kaj je osnovni cilj v tej tekmi (brez poškodb, brez kakšnega nepotrebnega kartona). Upam, da to igralcev ni uspavalo, kajti to ni bilo naše moštvo, čeprav se je težko znebiti občutka, da nas predvsem katastrofalne napake »tolčejo« in zmanjšujejo točkovni saldo, v ligaškem tekmovanju.
Za kaj več v pokalnem tekmovanju bo priložnost odprta že v juliju, vendar pa ni nobenega dvoma, da bo to mogoče doseči z veliko boljšo telesno pripravljenostjo, ki bo lahko marsikaj skrila.
Sedaj se lahko v popolnem miru posvetimo prvenstvenim bitkam. V zelo kratkem obdobju bo vse jasno, ali smo še blizu, ali pa oddaljujemo od samega vrha, ki postaja (razen Tolmina) izziv še za nekaj kvalitetnih moštev.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
https://www.youtube.com/watch?v=qDU75_uUj4c
https://www.youtube.com/watch?v=BLDxCV9gEnk