Skrajno neugodna statistika odigranih medsebojnih srečanj med NK Zarica in NK Komenda v Športnem parku Zarica, je bila po svoje izziv, da se to enkrat končno prekine, kar se je tudi zgodilo. Zmaga z 2:0 (strelca : Božičič in Stanko) je povsem zaslužena. Ni pa mogoče mimo nadaljevanja slabe realizacije, ki se nadaljuje iz tekme na Bledu. Takoj smo zapravili možnost za vodstvo, potem kar tekmovali, kako ne doseči gol. Igrišče je bilo res težko za igro, ampak to je lahko le delno opravičilo. Gostje so začeli zelo čvrsto, poskušali so hitrimi prehodi iz obrambe v napad ogroziti tudi naš gol. Zadnja, centralna linija (Jerkovič in Ajdovec) je delovala zanesljivo, skupaj z vratarjem Pelkom, ki sicer ni imel priložnosti da pokaže (uporabi) vse svoje kvalitete. Po številnih zapravljenih priložnostih (iz neposredne bližine gola), je le uspela prava akcija, po kateri je Božičič zadel za vodstvo z 1:0. Še je bilo priložnosti za večje vodstvo, vendar se do polčasa rezultat ni spremenil.
V drugem polčasu smo vodstvo hitro povišali. Zadel je Stanko, ki je zamenjal Božičiča, zaradi ponovne poškodbe. Vsekakor pa je odločitev o začetnem igranju Božičiča bila povsem upravičena, saj smo ga nadomestili z igralcem, ki bi prav tako lahko začel tekmo.
Po vodstvu z 2:0 so več poskušali tudi gostje, predvsem z dvema zelo gibljivima igralcema v napadu ter pomočjo iz druge linije. Prišli so tudi do lepe priložnosti, ki pa jo je bilo zaradi dobro postavljenega Pelka težko realizirati in udarec je končal mimo gola.
Preveč izgubljenih čistih žog, preveč nekontroliranih podaj na naši strani, je gostom omogočil v posameznih obdobjih drugega polčasa tudi navidezno iniciativo, sicer pretežno z dolgimi podajami, ali individualnimi akcijami, ampak vse se je zaključilo brez realizacije, kar bi bilo po svoje tudi krivično, kajti mi bi morali vse dvome o zmagi zaključiti že v 1.polčasu. Čvrsta in agresivna igra gostov pa je pripeljala tik pred koncem tekme do težje poškodbe Nejca Šubica. Potrebno je upati, da le ni preveč hudo, čeprav je moral igrišče zapustiti na nosilih in s povsem krvavo glavo. Ob takšnem startu za katerega verjamem, da ni bil nameren, bil pa povsem neprimeren, saj je Šubic dobil direkten udarec s kopačko v glavo, ko je pravilno, ob aut liniji z glavo odnesel žogo, nalet nanj pa je bil s strani z vso silo. Največ kar bi se dalo iztržiti s strani nasprotnega igralca, bi bil morda aut, tako pa je nastradala glava našega igralca in povsem zasluženo je bil igralec gostov izključen. Ta izključitev bi morala biti direktna, vendar sodnik iz svojega položaja tega ni mogel takoj natančno oceniti. O komentarjih tega prekrška s strani gostov je težko komentirati. Vsekakor pa je bila na mestu gesta igralca, ki je storil prekršek, saj se je zavedal neprimernega starta. Klub temu pa takšni starti še v večji vnemi ne sodijo na igrišča, kajti posledice bi bile lahko še veliko hujše, saj bi zaradi bližine ta start našega igralca lahko odnesel v betonsko ograjo.
Ta dogodek je sicer pokvaril lepšo podobo te tekme, v kateri so nekateri naši razpoloženi fantje prispevali k zanesljivi zmagi, gostje pa so s polno angažiranostjo vseh 90 minut predstavljali, predvsem zaradi naše slabe realizacije, moštvo, ki bi lahko tudi presenetili s kakšnim zadetkom v naši mreži.
Slaba realizacija že dve tekmi (nič boljše ni bilo tudi na četrtkovem treningu na Olševku), kaže tisto slabo, ali drugačno podobo našega moštva, kar si ne smemo prevečkrat privoščiti, ampak čim preje odpraviti. Ta »problem« vnaša preveč negotovosti in tudi normalne nervoze v najbolj občutljivi del moštva, ki si praktično ne sme privoščiti napake in kompleksno gledano, zaradi tega trpi kvalitetnejša igra ter bolj organizirana igra celotnega moštva.
Tudi danes je bila pri nekaterih igralcih preveč prisotna samo ena faza igre, kar je premalo, če pa k temu še dodam problem pravilnega odkrivanja, vtekanja in smiselnega zaključka napada, to pomeni, da imamo še mnogo rezerv, ki jih bo potrebno iz dneva v dan vse bolj eliminirati.
Danes sta nam manjkala še dva igralca (Tabot-sporočil je, da se slabo počuti in Preradovič-osebne zadeve), zato je bilo možno opraviti vse menjave. Prejeti udarec Šubica in njegova nezmožnost nadaljnjega igranja, je sicer pomenil, da smo imeli igralca manj v igri, kar pa za zadnji minuti tekme, ni predstavljalo nobenega dodatnega problema.
Zmaga na koncu veliko pomeni. Fantje so si jo na težkem igrišču povsem zaslužili. Zaporedje zmag (prištevam še pokalno zmago), je zato dovolj velika podlaga za prevlado pozitivne miselnosti celotnega moštva.
Ob zaključku upam, da bo z Nejcem Šubicem vse v redu, saj je postal nepogrešljivi člen v
moštvu in da je šlo le za takšen udarec, ki je povzročil krvavenje, ne pa tudi pretresa možganov.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj