Drugo kot to, težko zapišem po končani tekmi za Pokal Slovenije proti prvoligašu iz Celja. Tekma je odločala o uvrstitvi med osem najboljših moštev in prava škoda je, da zaradi objektivnih okoliščin nismo uspeli narediti še malo večjega koraka, v tekmi kjer smo po prvem polčasu vodili z 1:0, pri tem pa so gostje v zadnji minuti prvega dela ostali še z igralcem manj.
Fantom ni kaj očitati. Dokler je bilo dovolj moči je še šlo, potem pa je (povsem normalno) prevladala veliko boljša fizična pripravljenost gostov.
Težak teren je bil še dodatni minus za naše moštvo, kajti preiti iz trdih podlag (asfalt in umetna trava) je bilo za naše fante še dodatna obremenitev in zato ni presenetljivo, da so nekateri komaj zdržali do konca tekme.
Pri našem vodstvu, nam zato ni uspelo razviti prave igre in s kratkimi podajami onemogočati oslabljenim gostom v drugem polčasu njihovo prevlado. Prav to se je zgodilo in samo kratek mrk ter dve slabi reakciji naših igralcev, sta omogočili gostom izenačenje in takoj za tem še vodstvo. Z dvema menjavama smo proti koncu tekme ter bolj z igro na preskok potisnili goste povsem na njihovo polovico, z željo, da poskušamo vsaj izenačiti. Bili smo dokaj blizu, vendar žoga ni hotela v mrežo. Preprosto je zmanjkalo tiste potrebne moči, ki smo jo izgubili v zadnjih dveh-treh tednih. Zaradi slabega vremena-stalnega deževja je bilo to res črno obdobje za (ne) treniranje. Proti enemu najbolj uspešnih prvoligašev v tej tekmovalni sezoni, je bilo zato prava utopija razmišljati, da bi lahko uspeli.
Zadovoljstvo je res dostojen nastop in morda je prav ta tekma lahko najboljši pokazatelj kje smo dejansko zaostajali. Zato je v določeni meri samokritičen pogled nekaterih igralcev na stopnjo dejanske pripravljenosti zelo pozitivni dejavnik, ki ga bo potrebno v nadaljevanju prvenstva še kako resno jemati. Igrišče je merilo. Ne glede na razliko v rangu tekmovanja, namreč ni mogoče popustiti napačnim razmišljanjem, kajti razlike so prisotne že znotraj moštva, v odnosu na pokalnega nasprotnika, pa je ta element še bolj izstopajoč.
Tako odigrana tekma, na kateri fantom res ni kaj očitati, naj bi bila pri pozitivnem razmišljanju prelomnica v tem pogledu, predvsem zaradi tega, ker je vse enostavno tudi vidno in merljivo, na podlagi video posnetkov tekme. Ustrezne fizične sposobnosti lahko samo nagradijo tehnične sposobnosti, olajšajo izvajanje taktičnih nalog, s tem pa tudi konkretnih učinkov posameznika in moštva, kot celote.
Igrati na srečo oziroma na morebitna presenečenja (posebno se je to prijelo za pokalne tekme) ima kratek rok trajanja. Določeno nogometno znanje posameznika, se sicer občasno lahko tudi uspešno manifestira, na dolgi rok pa sledi samo nazadovanje. Nam se je slabše delo (niso krivi igralci, ampak pogoji oziroma možnosti za treniranje) že vrnilo, kot bumerang na današnji tekmi. Za vso prizadevnost fantov na tej tekmi, je potrebno samo čestitati. Kar težko je bilo gledati v zadnjih minutah pritadevanja igralcev, da bi morda le izenačili. Toda bili smo le za toliko prekratki, kot so bili naši cenjeni gostje, boljši v tem elementu in so bili sposobni kljub igralcu manj, rezultat obrniti v svojo korist.
Nam so se določene zadeve podrle že na začetku. Ajdovec je moral zaradi poškodbe že takoj na začetku zapustiti igrišče in takoj so bile potrebne določene prerazporeditve igralcev ter kasnejše menjave, ki so bile načrtovane za specifično stanje na igrišču oziroma rezultatu tekme ter dejanski fizični pripravljenosti in drugim sposobnostim vstopajočih igralcev.
Posebnost te tekme pa so tudi prejeti gol. Tako naš doseženi gol, kot tudi oba gostujoča sta bila dosežena po velikih napakah v ožji obrambi. Mi res ne bi smeli prejeti oba gola (v dveh minutah) na tako lahek način in prav ta kratkotrajen mrk, omogočil gostom popoln preobrat, čeprav sem trdno prepričan, da bi na suhem igrišču ter kvalitetni podlagi bili lažje sposobni voditi drugačno (našo) igro, ker smo imeli igralca več.
Tako nam ne preostane nič drugega, kot objektivno čestitati Celjanom za napredovanju, jim zaželeti nadaljnje uspešne igre v prvenstvu in pokalu.
Mi pa z veliko mero samokritičnosti, volje in želje za trdo delo na vsakem treningu ter stalnim dokazovanjem, ne glede na nasprotnika, uspešno nadaljevati prvenstvo. To ne bo mogoče, če ne bodo izpolnjeni pogoj z uvodnega dela tega stavka, zato naj bo današnja tekma najboljša usmeritev v tak pristop, za vse naše fante.
Več kot dostojen nasprotnik smo bili in že zaradi tega je naša dolžnost, da vse pozitivne javne ocene potrjujemo iz dneva v dan.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj