Vse se je na včerajšnjo soboto izteklo, tako, kot se je moralo. Najprej je naše moštvo ponovno pokazalo pravo vrednost in brez najmanjše sence dvoma, na najboljši način ovrglo vse dvome in kroženja v zraku, o tem, kako se bo končala naša tekma, v kateri je Britof iskal še teoretične možnosti za obstanek v 3.SNL-Center. V večernih urah pa je Barcelona še enkrat pokazala, kako se pleše po njenih notah. Lepšega zaključka sobote, ni moglo biti.
Najbolj pomembni pa smo kljub temu mi. Vsi dvomi so bili namreč z določenega vidika objektivni. Veliko razlogov je bilo za to in sicer :
- mi točk, res nismo potrebovali,
- čakajo nas kvalifikacije in bi lahko špekulirali tudi z moštvom,
- fantje iz obeh ekip so tudi sodelavci, izven nogometa, dolgoletni prijatelji, nekdanji soigralci,
- nekateri naši igralci so tudi začeli v Britofu,
- nekateri so prebivalci Britofa, itd.
Nisem v prazno cel teden izpostavljal ponos, dostojanstvo, nogometno ceno in še kaj. Preveč je bilo prisotnih realnih dejstev, da se v zelo vročem vremenu pristopi tudi v to tekmo ležerno-podcenjevalno. To se ni zgodilo, moštvo je pokazalo pravi karakter. Zato sem lahko samo ponosen, na predstavo in odnos naših fantov. Preprosto se je lahko uživalo, prijetno se je dihalo tudi na klopi, o tem kar pa je bilo na igrišču, pa pove vse rezultat. ISKRENE ČESTITKE FANTJE.
Vsega ni mogel pokvariti tudi svojstven odnos mladega 18-letnega Klodiana, ki je namesto na igrišče (poklican je bil, da se pripravi), samovoljno zapustil klop. Nič zato. Potrditev, kaj je odnos, spoštovanje, je bilo mogoče videti zvečer na finalni tekmi Lige prvakov. Ikona Barcelone, eden največjih svetovnih igralcev vseh časov, kapetan Barcelone, 35 –letni Xavi, je dobil manj minut, kot bi jih imel Klodian. Je pa manjkal polovico treningov v tem tednu, prejšnji mesec pa je komaj presegel 50 % prisotnost. Res žalostne so reakcije nekaterih mladih fantov, za katere je v prvi vrsti nagrada, da sploh lahko trenirajo s članskim moštvom, ali pa sedijo na klopi. Ampak prisotnost sploh ni kriterij, ki bi ga moral, kot trener prednostno upoštevati. Dolgoročno je z vidika konstantne dobre pripravljenosti nujen (ob slabem delu-intenzivnosti dela posameznika, pa je že veliko manj pomemben), ob ustreznem upoštevanju drugih zelo pomembnih nogometnih dejavnikov, pa naj bo jasno, da bom v moštvo vedno postavil, ali tudi zadržal, igralca, ki je grobo rečeno skoraj na berglah, ali celo težko teče, vedno pa lahko odloči tekmo, kot pa tistega, ki živi na % prisotnosti, njegov učinek pa je ničen. Sinoči trije velikani pri Barceloni : Messi, Neymar in Suarez, niso bili večji del tekme v ospredju, vendar pa so bili na koncu vsak po svoje junaki. Trenerju na kraj pameti ni padlo, da jih menja. In Xavi je vstopil šele 10 minut potem, ko je Messi stopil na sceno, odlično streljal, Suarez pa odbito žogo poslal v vodstvo 2:1, za Barcelono.
Pozicijo na igrišču si je potrebno zaslužiti, jo stalno potrjevati z maksimalnim delom in odnosom, znati potrpeti in čakati na novo priložnost, po morebitni poškodbi, najbolj od vsega pa ustrezno spoštovati soigralce, igralce, ki so trenutno v igri, še posebej, če so uspešni.
Fantje, ki so bili včeraj na igrišču so to ponovno dokazali. Tokrat izpostavljam vratarja Lenarta Vrečiča. Odlično in zanesljivo opravil svojo nalogo. Zadovoljil in trudil se je tudi mladi Stojkov. O ostalih, ki so celo sezono prinašali »zlata jajca« pa tako in tako ni potrebno izgubljati besed.
Zmaga v tem zadnjem krogu, v sosedskem derbiju ima poleg vsega, še večji pomen, saj smo se po Iliriji vrnili v stare tirnice in to je najboljša podlaga za dve kvalifikacijski, tokrat najbolj pomembni tekmi, ki nas še čakata. Ni problemov s poškodbami, veliko boljše stanje je po preležani pljučnici tudi s Pircem (včeraj je že malo zaigral) in mirno se lahko začnemo pripravljati za sicer po mojem mnenju dve loterijski tekmi, čeprav bi lahko Nogometna zveza Slovenije korektno in pošteno nagradila prvake, z direktnim vstopom v višji rang, ki je bil dosežen v 26 tekmah celotne sezone.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj