Uvod v 5.krog PLTS, je imel še delni evropski pridih. Maribor se je v 3.krogu kvalifikacij za Ligo prvakov, srečal na domačem igrišču z Norveškim prvakom Rosenborgom. Pričakovanja so bila, žal pa se je razpletlo povsem drugače. Maribor je visoko izgubil, s 3:1. Dejansko ni besed, vsebine, ki bi jo lahko tokrat dodali, povsem nemočnim Mariborčanom. Ni bilo potrebno nič čakati, kako bo tekma potekala. Gostje so to pokazali od 1. minute dalje in s tem usmerili vsa nadaljnja dogajanja na tej tekmi. Brezpredmetno je tudi karkoli obtoževati slab Maribor. V evropskih tekmovanjih, se z vsakim krogom pojavi težji nasprotnik. Končni rezultat je realnost, kljub temu, da bi se dalo marsikaj preprečiti, predvsem pa ustrezneje, ali preprosto igralsko (profesionalno) reagirati, v situacijah, ki so bile zaključene s streli in goli v Mariborski mreži. Sanje so upravičene. Objektivno pa je realneje, da se Maribor konsolidira in poskuša doseči Ligo Evrope ter nadaljuje mnogo bolj konkurenčno v PLTS. Napake so sestavni del v vsaki igri (tudi pri najboljših), toda »neumnosti«, so zadeve, ki so (vsaj upam) izven neposrednih trenerskih navodil, ali še boljše odraz dejanske sposobnosti posameznega igralca.
5. krog ima tudi nekaj zanimivih dvobojev. Mura gostuje v Kranju, kjer ji v pretekli sezoni ni uspelo osvojiti nobene točke, Maribor se bo spopadel z novincem Taborjem, katermu je uspelo v preteklem krogu premagati Domžale, Domžale in Celje pa imata oba cilj doseči prvo zmago. Ta je bolj pomembna za Domžale, saj igrajo na domačem igrišču. Zanimivo bo tudi v Ljubljani, saj Bravo želi na domačem igrišču zmagovati in Aluminij (sicer trenutno povsem pri vrhu), naj bi bil za to pravšnji nasprotnik. Olimpija v zadnji tekmi tega kroga gostuje v Velenju. Težko, težko jo bo zaustaviti.
Zapisana napoved zgoraj, seveda ne pove ničesar. Zadeve se na samih tekmah lahko odvijajo tudi povsem nasprotno. Toda že prvi štirje krogi so prinesli nekaj nasprotij, glede na napovedi, zato bo prijetno slediti, kaj bodo prinesli posamezni obračuni.
- Bravo : Aluminij 0 : 1 (0:0)
V zelo soparnem vremenu, je bil temu primeren tudi uvod v tekmo. Ta je presenetljivo pokazal veliko premalo agresivnosti in tekanja s strani NK Bravo. Igralci Aluminija so prelahko obvladovali situacijo na igrišču, prišli tudi do nekaterih priložnosti in v prvem polčasu brez problemov držali neodločen rezultat. V drugem polčasu je bilo pričakovati veliko večjo angažiranost domačih, toda hitro se je zgodilo nasprotno. Luka Štor je zadel še četrtič, po odlični podaji z desne strani. Obramba domačih je zaspala in Štor je z lahkoto, šolsko z glavo matiral domačega vratarja. Bravo se ni uspelo pobrati. Aluminij je v bistvu še lažje prihajal do priložnosti. Omembe vredno je le še to, da je gostujoči igralec Amuzie naredil nespameten prekršek in bil povsem upravičeno izključen (drugi rumeni karton). To je bila priložnost za domače, da izenačijo, z igralcem več. Ni jim uspelo. Če ne drugega, bi jim točka na domačem igrišču veliko pomenila. Bolj bodo morali igro prilagoditi na rezultat, kot na svojo filozofijo v igri, ki so jo lahko trdno in učinkovito realizirali na drugoligaškem nivoju. Veliko je manjkalo tudi tistega, kar so prikazali na tekmi s Taborom.
- Triglav : Mura 1 : 3 (0:2)
Še na tekma, ki se je začela v zgodnjem terminu in ob veliki vročini (sopari). Temu primerno so bile uvodne minute, v katerih pa je nekoliko več pokazala Mura. Že v tretji minuti so imeli priložnost za vodstvo (Maroša). Triglav je bil tokrat nekoliko slabši (v pristopu), kot proti Olimpiji. Kljub temu pa je bil vseskozi prisoten občutek, da lahko dosežejo gol, saj so prihajali v kazenski prostor Mure, kjer pa ni bilo igralca, ki bi potisnil žogo v mrežo. Ob še nekaj zapravljenih priložnosti Mure (je prevladovala na igrišču), se je zgodilo. Po streljanem kotu je mladi vratar Čadež odbil žogo daleč v polje, kjer jo je sprejel osamljeni Šturm. Samo sprejem z desno nogo in takoj udarec z njegovo levo (boljšo) nogo. Sicer odlični strel s 35 metrov, ali tudi več, je žoga, na presenečenje vseh, pristala v mreži. Težka napaka vratarja in vodstvo gostov. Tik pred koncem prvega polčasa, ali natančno že v sodnikovem podaljšku, je Mura po streljanem kotu dosegla še drugi gol (Karamarko z glavo).
Dokaj visoko vodstvo je bilo takoj na začetku drugega polčasa znižano. Majcen je zadel iz 11-metrovke. Triglav je dobil nov velik zagon, toda spet je manjkal zaključek. Mura je tako in tako stalno pretila in Bobičancu je uspelo povišati na 3:1. Takrat je bilo več, ali manj jasno, da bo tokrat zmaga odšla v Prekmurje, na zadovoljstvo velikega števila Murinih navijačev, ki so bili močnejši od navijačev domačih. Proti koncu tekme se je nekajkrat izkazal še vratar Čadež (ostane pa težka napaka za vodstvo gostov). Mura, ki je zasluženo slavila, bi se neizkoriščene priložnosti lahko tudi maščevale, toda tokrat domači niso imeli moči in sposobnosti, za ugodnejši rezultat.
- Maribor : Tabor 4:2 (1:1)
Tabor se ni ustrašil Maribora v Ljudskem vrtu in je imel iniciativo kar nekaj minut. Domači se nikakor niso mogli sestaviti in morda pritisniti moštvo Tabora na branjenje, na svoji polovici. Potem pa je žoga spet »sedla« na Hotićevo levo nogo ter neubranljivo končala v desnem zgornjem vratarjevem kotu. Vodstvo Maribora ni pokvarilo ciljev Tabora, doseči ugoden rezultat v Mariboru. Po napaki v ožji obrambi in celo podani žogi v kazenski prostor domačega moštva, je izkušeni Sikimić izenačil rezultat. S tem pa prvega polčasa ni bilo konec. Igralec Tabora Babić je po storjenem (nepotrebnem) prekršku, glasno protestiral, brcnil žogo in upravičeno (zaradi posrednih reakcij) prejel še drugi rumeni karton in s tem izključitev. S tem je napravil veliko škodo sebi (počitek), še bolj pa moštvu, ki je morala cel drugi polčas igrati z igralcem manj. Mariborčani so premoč v številu igralcev izkoristili. Požeg Vancaš je končno zadel tudi v Mariboru. Po prejeti žogi, si je situacijo za strel pripravil sam in z natančnim udarcem v vratarjev dolgi kot, dosegel gol za vodstvo domačih. Gostje pa so še enkrat presenetili domače in vnesli nervozo med gledalce in strokovno vodstvo Maribora. Po prostem strelu z leve strani, je namreč Sikimić z glavo premagal »mrtvo« centralno linijo domačih, vključno z vratarjem, ki je ostal načrti.
Ob zaključku tekme pa je prišla do izraza številčna premoč Maribora. Najprej je povratnik Luka Zahović, pokazal, da zna hitro reagirati in tudi zadeti, znotraj kazenskega prostora, tik pred koncem tekme pa je zadel še Kronaveter po podaji Vancaš Požega. Pri tem pa si je najboljšo pozicijo za zadetek ustvaril sam.
Maribor je tako le prišel do prve zmage. Težko pa je odgovoriti, ali bi bil tak rezultat tudi v primeru, če bi Tabor igral s popolnim moštvom. Ali bo ta zmaga uvod v boljši jesenski del in pozicioniranje Maribora v zgornji del lestvice ? Treba bo počakati. Ni pa dvoma, da preveč pozitivno izpostavljanje nečesa, kar na igrišču ni bilo videti, deluje kontraproduktivno. O tem skoraj ni dvoma. Določene slabosti igralskega kadra, je treba izpostaviti direktno. Tega ni na igrišču ni mogoče skriti. Kako pa poteka proces treniranja, je drugo vprašanje. Zanj je odgovoren trener, kot tudi za postavitev najboljših igralcev na igrišče.
- Domžale : Celje 3 : 5 (0:3)
Prva nedeljska tekma je bila na sporedu v Domžalah. Pogoji za igranje še niso bili optimalni, kljub vsemu pa precej boljši, kot npr. dan preje v Kranju, ali v petek v Ljubljani. Domžale so v tej tekmi načrtovale popoln izkupiček, kar pa se ni moglo uresničiti. Preveč napak je bilo prisotnih, premalo je bilo volje in želje. Vtis je bil resnično bled, ne samo na igrišču, tudi na klopi. Celjani so nastopili sproščeno, v svojem stilu in ob anemičnih domačinih, jim je uspevalo več. Ko pa je najbolj izkušeni in dolgo časa najboljši domači igralec (Ibričić) storil katastrofalno napako, se je začel potop. Res, kaj takega si ne sme privoščiti v zadnji liniji oziroma celo znotraj kazenskega prostora nihče. Trener lahko ob takšni potezi, samo »znori«. Tudi nadaljevanje ni bilo boljše. Sledile so še podobne napake, kot prva (Dobrovoljc) in kaj hitro so Celjani imeli vodstvo s 3:0. Zasluženo. Drugi polčas naj bi bil v znamenju popolnega preobrata. Toda sledilo je vodstvo Celjanov s 4:0. Nato pa se je le pokazal svetel trenutek za domače. Najprej je gol dosegel Podlogar (uradno je vpisan, kot avtogol Vidmajerja), nato je Ibričić hitro zadel še iz 11-metrovke in znižal rezultat na 4:2. Naletov domačih ni bilo konec, kar je bila priložnost, da jih Celjani popolnoma dotolčejo. Zgodilo se je nasprotno. Ibričić je dosegel še svoj drugi gol. Kar naenkrat (dovolj časa je bilo), se je pojavilo upanje Domžalčanov na pozitiven rezultat, saj je ostalo do konca tekme še celih 15 minut. Ni se izšlo. V sodnikovem podaljšku so še enkrat zadeli Celjani in zasluženo zmagali.
Seveda je bilo veliko razočaranja pri igralcih, strokovnem vodstvu in tudi med domačimi navijači. S tem porazom so zasidrani globoko na zadnjem mestu (sicer s tekmo manj). Bolj kot to je bil zaskrbljujoč odnos disciplina in odgovornost igralcev na igrišču. To niso Domžale, to ni bil domžalski pristop, dokazovanje skozi celotno tekmo. Kriza je prisotna. Ni slabo, da je to takoj na začetku prvenstva, je pa kritično. Razlog je samo eden. Preveč pohval. Skoraj vse je bilo vedno idealno. Ali v procesu treninga in pripravi tekmo, ali v sami izvedbi na tekmo. Realno pa je bilo napak preveč, celotna realizacija na igrišču pa preskromna, nerealna. Takšna (javna) mnenja znajo igralci prehitro izkoristiti in posledice so več kot (ter prehitro) preočitne. Ampak. Kljub vsemu, se ne sme dvomiti, da je lahko hitro tudi povsem drugače. Potrebno je znižati previsok nivo dejanske kvalitete, se vrniti k sprotnemu dokazovanju in potrjevanju, igrati v okviru dejanskih sposobnosti vsakega igralca. Ibričiću je naloženo preveliko breme. Še vedno kreator, mislec, odločevalec za najboljše poteze, toda ne po celem igrišču. Objektivno njemu zmanjkuje iz leta v leto hitrosti, reakcije in vzdržljivosti. Veliko več »vodonosnega« dela bodo morali opraviti drugi (ne morejo biti vsi Ibričić, ker je vedno bil in bo samo eden). Nekaterim je usojeno, da so najboljši in najproduktivnejši ter najkoristnejši, samo takrat, ko igrajo do nivoja svojih dejanskih sposobnosti.
Ne glede na poraz, morajo Domžale iz te tekme vzeti v pozitivnem smislu obdobje, ko so dosegli vse do tri gole, v negativnem in nujno potrebnem korekcijskem smislu pa igro v fazi obrambe. Ni se bati. Upam, da se ne bom tudi zmotil. Domžale bodo šle naprej. Ne bo pa jim lahko. V določenem smislu je liga precej izenačena. Morda se bo o še večjih razlikah govorilo že po končanem 6. krogu.
- Rudar : Olimpija 0 : 3 (0:2)
Zaključek 5. kroga, je ponudil odlično predstavo Olimpije. Končni rezultat je celo prenizek. Ne morda, zaradi slabega Rudarja, ampak zaradi predobre Olimpije. Preprosto meljejo, so prehitri, tehnično (večina), izjemno podkovani, igranje 90 minut, pa jim ne predstavlja posebnega problema. Če se za tokratno tekmo še prišteje, da nekateri sploh ne morejo biti v kadru, je to še rezerva, ki bo uporabljena ob pomanjkanju določenih igralcev, ob kartonih, poškodbah, itd. ne bom preveč o Olimpiji, saj se bo hitro našel kdo in izpostavil navijaško privrženost, temelječo na že davni in nepozabni igralski in deloma tudi trenerski preteklosti. Trenutno stanje je takšno. Vse je treba storiti, da moštvo ostane skupaj, saj le to vodi v nadaljnjo nadgradnjo in stabilizacijo, v vseh pogledih.
Moja ocena bo preje kritična, kot poveličevalna. Trenutno je tako. Čeprav ima Olimpija trenutno samo dve točki naskoka pred Aluminijem, je objektivno pričakovati, da se bo v 6. krogu ta razlika povečala v dobro Olimpije.
Napisano ne izhaja od včeraj. Že v pretekli sezoni, je Olimpija na določenih tekmah bistveno odstopala od ostalih, v primerljivih elementih. Ker pa si je privoščila preveč napak na nekaterih tekmah, je bil naslov prvaka, z vsako takšno tekmo, se bolj oddaljen in na koncu je Maribor premočno osvojil prvo mesto.
Olimpija si lahko privošči, da trenutno začne fazo obrambe že globoko na nasprotnikovi polovici ter napada z velikim številom igralcev, ali po obeh krilnih položajih, ali skozi sredino. Zadnja linija (dva centralna igralca, s pomočjo enega od zadnjih zveznih igralcev), pa predstavlja oviro, ki jo je težko preskočiti/nadigrati. Veliko rezerve je še v hitrejši predaji žoge in avtomatiziranih akcijah, po obeh krilnih pozicijah, z izpostavljenim centralnim napadalcem ter veliko boljši realizaciji v zaključku napada. Izkoristek glede na kvaliteto iger v prvih petih krogih, je zagotovo preskromen, čeprav znaša povprečje doseženih golov skoraj 3 goli na tekmo.
S takšnim nadaljevanjem bodo zagotovo vse bolj polne Stožice. To si moštvo zasluži že sedaj. Škoda je le evropskega izpada, saj bi na ta način Olimpija začela še bolj utrjeno pot na vrh slovenskega nogometa.
Zaključek
Mariboru bo danes težko uspelo. To sicer še ni konec evropskih tekmovanj zanj. Je pa dejstvo, da je potrebno več energije usmeriti za zanesljive nastope v Ligi Evropa. Škoda bi bilo izpustiti sredstva, ki so na voljo z vsakim napredovanjem. Vse bolj se približujeta tudi dva domača kvalifikacijska nastopa naše A reprezentance, zato moramo vsi privrženci nogometa razmišljati samo pozitivno in v skupnem interesu slovenskega nogometa.
Do takrat so na sporedu še trije krogi prvenstva v PLTS, z nekaterimi zelo zanimivimi dvoboji. Nogometa pa tako, ali tako, ni nikoli preveč. Več bo presenečenj, bolj bo zanimivo. Za to pa naj poskrbijo igralci s svojim znanjem in sposobnostmi.
Janez Zupančič