0.Uvod
Po reprezentančni akciji, je na vrsti ponovno državno prvenstvo. Ostali so še trije krogi. Devet točk za moštva na vrhu, ali spodnjem delu lestvice, omogoča tudi določene spremembe, še posebej, če bi kakšno moštvo prešlo v popoln mrk. Določena neuspešnost reprezentance, čeprav je ta glede na vse primerjalne pokazatelje realna, je priložnost nekaterim za konkretno dokazovanje, ne da bi s prstom kazali na selektorja in mu vsiljevali kakšno ime več z domače scene. Dejstvo je, da so pri nekaterih pokazateljih uspešnosti (učinkovitost-strelci) v ospredju tujci-igralci na začasnem delu v Sloveniji. Osrednji del kvalitete (npr. reprezentančni status), pa je povezan z dvema kluboma (Olimpija, Maribor). Večja širina je pri mladih reprezentantih.
Tudi v tem krogu, je bilo na sporedu nekaj zanimiv dvobojev. Igralo se je v težjih pogojih. Zagotovo pa na nobenem igrišču, v slabših, kot je bila npr. kvalifikacijska tekma za EP 2020, med Luksemburgom in Portugalsko.
Krog so zaznamovale zelo težke napake, ki so odločilno vplivale na končne razplete tekem.
Tokrat je moj pogled na tekme 18. kroga naslednji :
- Bravo : Rudar
Začetek tekme pred 13.00 uro, je bil kot, da so bili igralci prisiljeni igrati. Nato pa se je zgodila velika napaka v obrambi Rudarja. Po globinski, nenevarni žogi v kazenski prostor, sta Hrubik in Stopajnik gledala kako reagirati. Pritekel je Đajić in vratar ga je lahko samo zrušil. Dvomov ni bilo. Kmalu pa se podobna napaka v obrambi zgodila domačinom. Pušaver je vrgel iz avta direktno v kazenski prostor. Žoga je bila med dvema igralcema Brava. Domači branilec Ihbeisheh je gledal in izza hrbta je pritekel Kuzmanović ter žogo potisnil v prazen gol. Res neverjetno, da se takšne napake lahko dogajajo na najvišjem nivoju. Osnovna zahteva v igri, v obrambi je jasna. Potrebno je takojšen start na žogo, ne pa čakanje.
Nato je iniciativo povsem prevzel Rudar, si pripravil tudi nekaj priložnosti in zadel prečko. Toda dobrih 5 minut pred koncem 1. polčasa, sta Krefl in Pušaver s svojimi nepotrebnimi »igralskimi« vložki (ne prvič v prvenstvu) poskrbela, da bi domačini lahko tudi povedli.
Kar se ni zgodilo v tem kratkem obdobju, se je zgodilo v nadaljevanju. Đajič je bil prehiter za počasna velenjska branilca . Zadel je gol in Bravu zagotovil tri zelo pomembne točke. Vsi poskusi Rudarja po vodstvu domačih so bili zaman. Namesto organizirane igre, so poskušali z individualnimi akcijami, v katerih je bilo več žogo izgubljenih. V določenih situacijah pa se je dalo videti, da bi npr. Krefl, s svojo hitrostjo in odkrivanjem na krilnem položaju (ne pa preigravanjem) lahko opravil veliko koristnega (nekaj zelo dobrih podaj) in omogočil sicer precej statičnim napadalcem, še več uporabnih žog.
Ni pa dvoma, da morajo določene poteze v velenjskih vrstah zelo razkuriti trenerja. Namesto učinka, pa se pojavljajo (individualno) napake. Te običajno končajo z golom v njihovi mreži.
- Domžale : Triglav 3 : 0 (2:0)
Triglav je v skladu z napovedmi začel tekmo zelo odprto, Domžale pa pozicijsko zanesljivo in v določeni meri tudi previdno. V igri so bile tri pomembne točke. Iniciativa pa je vse bolj prehajala na stran domačih. V 20. minuti je kasnejši trikratni strelec Jakupović, zgrešil, kar ne bi smel, zgrešiti. Vse je popravil dobrih 10 minut kasneje in z močnim strelom po tleh zadel gostujočo mrežo. Kmalu zatem se je po kotu Ibričića z desne strani, izkazal še s strelom z glavo in neubranljivo zadel gol, tik ob vratnici. Prvi polčas se je končal z zanesljivim vodstvom domačih. Takšno je bilo tudi nadaljevanje. Triglav je prišel do priložnosti s strelom Tijanića, vendar pa je vratar Mulalić preprečil znižanje rezultata. Domžale so še prihajale do priložnosti. Zaključki niso bili najboljši, dokler ni spet odlično reagiral Jakupović in podajo znotraj kazenskega prostora z leve strani, z odličnim udarcem spet spravil za hrbet nemočnega vratarja Arka.
Triglav je od 71. minute dalje igral brez izključenega Žana Kumra, kar je tudi pomenilo, da so v tej tekmi praktično brez možnosti, za pozitiven rezultat. Že tako so bili oslabljeni, brez dveh standardnih (in pomembnih) igralcev, Majcna in Milovanovića. Po dolgem času je po poškodbi zaigral Mertelj. Nerealno bi bilo pričakovati, da bo lahko po tako dolgem, prisilnem odmoru, to dovolj za uspeh Triglava. Domžale so bile tudi tokrat premočne in so se vsaj malo premaknile navzgor, po lestvici.
- Celje : Olimpija 1 : 3 (1:2)
Olimpija je v Celju hitro postavila stvari na svoje mesto. Niti se ni dobro začelo, že je bilo 2:0. Celjani so bili povsem nemočni in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišlo do povečanja rezultata. Čeprav tudi za Celje velja, da so sposobni veliko teči, so bili tokrat v precej podrejenem položaju. Olimpija ima prehitre in tehnično preveč podkovane igralce. Toda namesto povečanja rezultata se je zgodil preobrat. Zasluge zanj pa ima Olimpija. Enostavno so spet pustili preveč praznega prostora med posameznimi linijami. Še posebej sta se oba centralna branilca preveč pomikala nazaj. Prostor so znali domači izkoristiti. Znižali so rezultat, lahko pa bi proti koncu prvega polčasa še izenačili, saj je imel Vizinger izjemno priložnost. Veselje mu je preprečil vratar Vidmar. Zamenjava Jurčevića z Maksimenkom (poškodba-?), je v drugem polčasu spet predstavila zanesljivo Olimpijo, v fazi obrambe, močno zvezno vrsto s Tomićem in Valenčičem. Celjani so se sicer trudili, toda objektivno je bila Olimpija tokrat premočna, kar je potrdila še s tretjim golom in s tem prizadejala prvi poraz domačinom.
Posebej moram izpostaviti nekaj res hitrih akcij Olimpije s prvo žogo in po tleh. Problema obvladovanja žoge tudi v zgoščenem prostoru, nimajo, »mehkoba« medsebojnih podaj, pa ima pri tem še dodatno težo. Malo kar diši na Barcelono, kar ne bi bilo presenetljivo, saj je Hadžićev pomočnik deloval v Barceloni. Zanesljivo korakajo proti jesenskemu naslovu.
- Tabor : Mura 1 : 1 (0:0)
To predstavo ni mogoče razvrstiti med visoke. Mura je povsem v skladu s svojo strategijo uspela popolnoma obvladovati situacijo na igrišču. Tudi povedli so. Šušnjari je uspelo, da je brez prekrška izločil veliko močnejšega centralnega branilca in mu ušel proti golu ter skoraj iz mrtvega kota potisnil žogo med stativo in vratarjem v mrežo. Po prejetem golu je Tabor poskušal priti do ugodnejšega rezultata. Pri tem ni potreboval nobene pomoči. Pomagal mu je kar Muraš Pucko. Znotraj kazenskega prostora je bil povsem v posesti žogo. Namesto enostavne rešitve je kompliciral, padel in potem leže še nepotrebno zrušil domačega napadalca. Upravičena 11-metrovka, ki jo Sikimić tudi izkoristil in domačim zagotovil točko. Mura se s točko verjetno ni mogla povsem zadovoljiti. Zaostanek za vrhom se je povečal. Verjetno pa so Murine prvenstvene ambicije, kljub vsemu povezane z osvojitvijo vsaj četrtega mesta. Imajo pa še veliko priložnost v pokalnem tekmovanju, kar bo predstavljalo še eno zelo uspešno sezono, po vrnitvi na prvoligaško raven.
- Aluminij : Maribor
Že od prve minute naprej je bilo jasno, s kakšnim načrtom je prišel Maribor na gostovanje v Kidričevo. Ni bilo potrebno veliko časa in že so prišli do želene prednosti, po veliki napaki domačega vratarja Janžekoviča in tudi slabi reakciji branilca Martinovića. Seveda je tu, tudi dodatek Kronavetra, ki je s podajo po tleh proti prvi vratnici, prevaral celotno obrambo. Toda strel Zahovića, bi moral vratar zadržati. Vsi poskusi Aluminija so bili zaustavljeni, Maribor pa je na trenutke še prihajal do priložnosti. Tudi prvi polčas so nadvse uspešno preprečili, na čelu s Handanovićem, vse poskuse domačih za izenačenje rezultata.
Nato pa se je že kmalu po začetku drugega polčasa spet »zgodil« vratar in prejel res smešen gol, neposredno iz kota. Nič ni bil oviran, samo zelo nespreten. Ni presenečenje, da so se domači obrambni igralci prijemali za glave. Toda ta gol je bil praktično konec Aluminija, saj je Maribor tokrat zelo zrelo obvladoval situacijo. Če pa je Aluminiju uspelo (in mu tudi je), pa je bil Jasmin Handanović prevelika ovira. Maribor je imel še možnosti povečati rezultat. Takrat se je izkazal Janžeković, kar pa je slaba uteha za dve predhodni težki napaki. Zagotovo še vedno velja, da je najboljši vratar tisti vratar, ki zadrži, kar mora zadržati, kar pa je neubranljivo, je pač neubranljivo.
Seveda Aluminiju ni kaj očitati. Bili so povsem enakovreden tekmec (posest je bila celo na njihovi strani), toda Maribor je tokrat s postavitvijo na igrišču, zasluženo dosegel svoj cilj.
Zaključek
Olimpija in Maribor sta na gostovanjih premagala neposredna konkurenta v borbi za vrh lestvice in na ta način najboljše zaključila prvi del prvenstva v PLTS. Verjetno so bila pričakovanja obeh domačinov veliko večja, toda dogajanja na igrišču so šla v prid vodilnima moštvoma. Ta del zaključujeta oba, kot najučinkovitejši moštvi, z najboljšo gol razliko. Obe moštvi imata ob realnem razpletu v zadnjih dveh krogih tudi priložnost, za povečanje razlike pred najbližjimi zasledovalci.
Rudar je s porazom v Ljubljani zaostanek za predzadnjim mestom še povečal. Res mu ne kaže dobro. Tudi, če že nekaj odigrajo, se jim na trenutke pojavijo odločilne napake, ki jih drago plačajo. Zato pa so zelo blizu ostali štirje tekmeci, ki bodo ob koncu prvenstva odločali, kdo bo moral v kvalifikacije. Te niso več enostavne. Najboljši dokaz je Gorica, ki je morala v tej sezoni priznati premoč Taboru in Sežane.
Potrebno je držati pesti, da bi vreme zdržalo še zadnja dva kroga, v katerih bo vsako moštvo poskušalo doseči najboljši izplen.
Janez Zupančič