0. Uvod
Trideseti prvenstveni krog, je ponovno potekal v treh dneh. Že v petkovi predstavi je Triglav dosegel zelo pomembno zmago v Velenju, v soboto pa je najprej Bravo uspel v Sežani remizirati, medtem ko so Celjani v gosteh premagali Aluminij ter začasno napredovali na 2.mesto.
Obe nedeljski srečanji sta bili prav tako zelo pomembni. V Murski Soboti so Domžale iskale pomembne točke, saj jih je Triglav ponovno prehitel. Večerni derbi med Olimpijo in Mariborom pa je prav tako dal pomembne odgovore za nadaljevanje prvenstva.
Upam, da se bo prvenstvo uspešno končalo, kajti ponovno grozi koronavirus. Malo je možnosti, da bi se kakšna tekma lahko odigrala pred polnimi tribunami.
Veliko je bilo zanimivega, zato v nadaljevanju le o bistvenih značilnostih posameznih tekem.
- Rudar : Triglav 0 : 1 (0:0)
Triglav je to tekmo začel zelo odločno in to se mu je tudi obrestovalo. Prvo pravo priložnost so sicer imeli domači. Odličen strel z velike razdalje je končal v vratnici. Zato pa je Triglav povedel po streljanem kotu z desne strani. Milanović, ki je bil na tekmi z Aluminijem bleda senca glede na običajne njegove predstave, je bil najvišji in z glavo dosegel vodstvo za Triglav. Takšen je bil tudi končni rezultat. Tri zelo pomembne točke so šle v Kranj, Rudar pa je s tem tudi praktično izpadel iz prvoligaške konkurence. Milanovića je treba omeniti še enkrat. Že v prvi spomladanski tekmi z NK Bravo, je imel priložnost zadeti gol, ki bi lahko Triglav držal na primerni razliki do drugih klubov v spodnjem delu lestvice. Toda zadel je morda v najpomembnejši tekmi in zato mu je treba zaželeti, da bo uspešen še v preostalih tekmah do konca prvenstva.
Domači so se trudili, imeli priložnosti. Imel jih je tudi Triglav. Ker pa je gol dosegel Triglav, zmagi ni kaj oporekati.
- CB Tabor : Bravo 0 : 0 (0:0)
Bravo je pripotoval v Sežano z odličnim izhodiščem. Šest zaporednih zmag, zadnja celo proti Muri. Tudi izhodišče Tabora ni bilo slabo. Iz Celja so se vrnili neporaženi. Obe moštvi sta še vedno s statusom novincev v ligi. Točke je vsekakor bolj potreboval Tabor, zato je bila iniciativa na njihovi strani. Hitro se jim je poškodoval Stančič, kar je zagotovo vplivalo na njihove cilje v tej tekmi. Priložnosti so imeli, vendar pa nobena ni bila posebej izrazita. Bravo je mirno kontroliral dogajanje na igrišču. Posebne spremembe ni bilo tudi potem, ko so večji del drugega polčasa imeli igralca več na igrišču. Tekmo tokrat ni mogoče oceniti z visoko oceno. Premalo je bilo vsega. Prevladovala je igra na preskok, brez organiziranih akcij. Bravo je s tem prekinil niz zaporednih zmag in bo verjetno v nadaljevanju prvenstva predvsem pridno nabiral potrebne točke za popoln mir in zanesljiv obstanek v ligi. Tabor pa prav gotovo čaka težji boj za izogib 9.mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Ima sicer še vedno prednost pred Triglavom in Domžalami.
- Aluminij : Celje 0 : 2 (0:2)
Z dvema vrhunskima potezama iz standardnih situacij, je Celje vrnilo Aluminij na staro pozicijo, čeprav je mogoče kdo pričakoval, da bo Aluminij po visoki zmagi v Kranju obrnil trend navzgor. Nasprotno pa se je začelo razmišljati tudi o nadaljnjem padanju Celja. Vse je obrnil na glavo naprej Lotrič z izjemno izvedbo prostega strela, kmalu zatem pa še Vizinger z udarcem z glavo, po odlično izvedenem prostem strelu Štravsa z levo nogo z desne strani. Na takšne podaje (z efejem) je potrebno samo pravočasno in pravilno vtekati v prostor. To se je zgodilo in Vizinger se je s tem golom vsaj začasno postavil na vodilno mesto med strelci v PLTS. Z dvema goloma prednosti Celja je bil zaključen prvi polčas. V nadaljevanju se je nekaj malega ponudilo tudi domačinom, najlepšo priložnost pa so kljub temu imeli Celjani. Vizinger bi tudi tokrat moral zadeti.
Celje se je s to zmago ponovno precej oddaljilo od Aluminija na četrtem mestu ter se ponovno približalo samemu vrhu. Ali so res moštvo določenih nihanj bodo Celjani lahko potrdili že pri naslednjem gostovanju. Vsekakor pa njihov položaj na lestvici ni presenečenje. Organizirano in zagotovo skrbno načrtovano vsakodnevno delo na igrišču ter zelo standardno moštvo, s kvalitetnimi zamenjavami, daje temu mlademu moštvu še dodaten pečat.
- Mura : Domžale 0 : 1 (0:0)
Zelo, zelo pomembna zmaga Domžal. Po zmagi nad Celjem je to že drugi zaporedni poraz Mure. Osvojitev Pokala Slovenije in s tem zagotovitev mesta v evropskih tekmovanjih, sta botrovala določenemu opuščanju, povezanim z nudenjem priložnosti za igranje še ostalim igralcem. Izgubil je tudi Aluminij tako, da je Mura še vedno v igri za 4.mesto.
Več pozornosti tokrat zaslužijo Domžale. Mnogo energije je bilo vloženo v tej tekmi, s strani vseh igralcev. V ospredje pa je le potrebno dati še disciplino v igri. Veliko napako Karničnika (tako nerodno in nepravilno se ne gre na odbito žogo od tal), je znal izkoristiti Jakupović in z diagonalnim strelom v desni vratarjev spodnji kot, zagotovil gostom tri pomembne točke. Poleg Jakupovića bi tokrat izpostavil še mladega Žiniča, ki je prava osvežitev v moštvu. Po nepopustljivosti je podoben svojemu očetu, le da je on bil v igralski karieri predvsem napadalec. Slabega člena v igri tokrat niso imeli. S takšno Muro je potrebno poleg nogometnega znanja, predvsem fizično zdržati visok ritem in to je Domžalam tokrat povsem uspelo. Priložnosti in premoč v igri pač ne ne štejejo.
- Olimpija : Maribor 1 : 0 (0:0)
Velika so bila pričakovanja obeh tekmecev v tej tekmi. Veliko je bilo tudi tekmovalnega v tem dvoboju. Razpletel se je v korist Olimpije, ki je z zmago prednost na lestvici samo še povečala. Olimpija je res pristopila k tekmi pametno, prepustila iniciativo Mariboru. V pravem trenutku pa so tudi zadeli, kar je bilo dovolj za zmago in zelo pomembne 3 točke. Morda je bila Olimpija vsaj v 1.polčasu v podrejenem položaju. Saviću ni šlo in to je delalo največjo razliko na igrišču. Toda prav Savić je bil glavni akter z odlično podajo Vukušiću. Peričić, je bil preveč oddaljen, Vukušić zanj prehiter in žoga je pristala v mreži. Jalova premoč Maribora in kar nerazumljiva raztresenost napadalcev Maribora (Cretu že v 1.polčasu-Zahović in Bajde v 2.polčasu), tudi po izključitvi Jurčevića ni dala rezultatov. Nasprotno pa bi Olimpija lahko povedla celo z 2:0. Maribor je bil tokrat daleč od tistega, kar je znal v Ljubljani že prikazati. Očitno se je odsotnost Mitrovića v obrambi in Kronavetra v zvezni vrsti, ali napadu preveč poznala. Menjava v vrstah Maribora tokrat niso prinesle preobrata. Po mojem mnenju so bile celo voda na mlin Olimpije, saj je igra Maribora postala še počasnejša. Samardžić in vratar Vidmar pa sta predstavljala tisti oviri, ki sta izničili vse napore Maribora, do ugodnejšega rezultata. Žal je treba tudi za to tekmo zapisati, da priložnosti na tekmi ne štejejo v končni rezultat. Olimpija je zadela in zasluženo zmagala, z zrelim pristopom tekom cele tekme.
Zaključek.
Še bo zanimivo. Že naslednji krog bo ponovno dal pomembne odločitve tako v borbi za vrh, kot za deveto mesto na lestvici, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Tokrat brez kakršnihkoli napovedi, ugibanji, predvidevanji, itd. Na vrhu je večja točkovna razlika med prvim in drugim (ter tretjim), kot je razlika v spodnjem delu lestvice. Zanimivo pa je, da so pri tej razliki, na obeh delih lestvice zastopana po tri moštva. Čaka nas vroč vikend in tudi večina vročih medsebojnih dvobojev.
Janez Zupančič