0. Uvod.
Prvenstvo prehaja v zaključno fazo. Vsak rezultat ima lahko že odločilno vlogo v bitki za naslov prvaka, ali v bitki za izpad. Prav ta krog je zato lahko zelo pomemben. Začelo se je že v petek z dvema tekmama, nadaljevalo v soboto z eno tekmo, zaključilo pa z dvema tekmama, ki sta odločala o marsičem. Končali sta se na zadovoljstvo obeh moštev, ki sta v borbi za sam vrh lestvice. Pri tem je Olimpija visoko premagala Triglav v Kranju, Maribor pa se je »izvlekel« pred koncem sodnikovega podaljška z Muro.
Prvenstvo še ni zaključeno. Še vedno je v igri 5 krogov in 15 točk, toda Olimpija ima lepo prednost in težko je že sedaj dvomiti o tem, kdo ima največje možnosti za naslov prvaka.
- Pogled na tekme 31. Kroga :
- Bravo : Celje 1 : 2 (1:0)
To je bila ena od tekem, v kateri se je glede na dosedanje medsebojne tekme pričakovalo neodločen rezultat, ne glede na ambicije v obeh sredinah. Pri Bravu nadaljevanje uspešnega spomladanskega niza, podobno pri Celjanih, ki so poleg tega vključeni v borbo za naslov državnega prvaka.
Mnogo bolje so začeli tekmo domači in tudi hitro povedli iz upravičeno dosojene 11-metrovke. Baturino so nespretno zaustavili, Matko pa je poskrbel za zanesljivo vodstvo, ki bi ga domači lahko še oplemenitili do konca 1.polčasa. Preveč mehko (lahkomiselno) so v igro vstopili Celjani. Vse pa se je spremenilo v 2.polčasu. Odločno, kot v večini vseh tekem tega prvenstva, so Celjani poskrbeli za preobrat. Udarila je naveza Lotrič-Vizinger. Najprej lep zaključek Lotriča po podaji Vizingerja, za vodstvo Celjanov pa je najprej sledila napaka domačih v ožji obrambi, po preigravanju in strelu Vizingerja, se mu je odbita žoga vrnila in z drugim udarcem končala v domači mreži. Vodstvo gostov je presenetilo domače. Ti so hoteli tudi izenačiti. Enkrat je odlično posredoval vratar Rozman, v izdihljajih tekme, pa je neodločen rezultat preprečila prečka, po odlični akciji Baturine.
Tudi Bravo je klonilo, prvič v spomladanskem delu, kar pa ne zmanjšuje njihove spomladanske uspešnosti. Za Celje ni potrebno izgubljati besed. Če bodo zdržali res lahko do zadnjega kroga držijo stanje negotovosti končne odločitve o prvaku, seveda ob pogoju, da bo kakšen nasprotnik dobil Olimpijo na napačni nogi.
- Domžale : CB Tabor 2 : 1 (0:0)
Vnaprej sem imel za to tekmo vpisan malo drugačen rezultat. Malo bolj skromen, toda v korist Domžal. Tako je tudi potekala tekma, čeprav so gostje z vsakim poskusom napada pokazali, da lahko tudi presenetijo. Prvi polčas je bil skoraj povsem na strani Domžal. Vodstvo pa so dosegli šele v 65.minuti, ko je Jakupović odlično skočil in po odličnem predložku Finka z leve strani z desno nogo, žogi le toliko spremenil smer, da je ta pristala v mreži. Vodstvo Domžal pa je bil signal, da morajo tudi gostje tudi nekaj več storiti. Prišli so do podaje z desne strani, v sredini kazenskega prostora pa je napadalec Ndzengue odlično reagiral in z volejem neubranljivo zadel domačo mrežo. To je bil veliki šok za moštvo Domžal. Verjetno niso pričakovali, da se lahko zgodi kaj takega, tik pred zaključkom tekme. Vendar pa so imeli v svojih vrstah Ibričića, ki je globoko v sodnikovem podaljšku prekršek gostov, z enostavnim strelom spremenil v vodstvo in zmago domačih. Gostje so se pritoževali nad dosojenim prekrškom, vendar ne glede na mojstrstvo Ibričića (ne prvič), so za prejeti zadetek krivi tudi sami. Vratar je stal povsem napačno, preveč na desno stran. Že pred izvedbo udarca je bilo jasno, da je predaleč. V reakciji je bil prekratek, kljub temu, da to ni bil (pre) močan udarec, ki je v mreži pristal v najboljši višini za posedovanje vratarja.
Domžale so se s to zmago vsaj malo odlepile od 9. Mesta, ampak to jim še vedno ne zagotavlja pasivnosti v naslednjih tekmah.
- Rudar : Aluminij 1 : 3 (1:2)
Simpatični nastopi Rudarja pod vodstvom trenerja Beršnjaka še vedno ostajajo brez pozitivnega rezultata. Rudar je dejansko potonil na najnižji nivo. Dodatki mladega vratarja Stopajnika pa so omogočili Aluminiju lahko zmago. Skoraj ni mogoče verjeti, kaj vse je mogoče videti na igrišču. Res ni presenetljivo s kakšno lahkoto se razprodaja ugled nekdaj enega boljših prvoligaških klubov v Sloveniji. Še pred nedavnim v evropskih tekmovanjih, danes povsem na tleh. Če gre za sestavljanje povsem novega moštva, je kljub vsemu potrebno nekaj reda na igrišču in na ustrezen način osvojiti tudi kakšno točko, da o zmagi ne govorim. Minilo je že 31 krogov, pa takšen klub kot je Rudar še ni zmagal.
- Olimpija : Triglav 3 : 7 (2:3)
Ponovno zahvaljujoč pozornosti Triglava, sem si lahko to tekmo ogledal v živo. Treba je omeniti, da je bila zahodna pokrita tribuna (v senci) zelo dobro zasedena. Največ kar s pristaši Olimpije, manjkalo pa ni tudi kompletno vodstvo Olimpije.
Uvodnih nekaj minut je pripadlo domačim, toda prehitro je udaril prvič Vukušić, nato pa še Cekići in Olimpija je dobila veliko prednost, na prelahek način, kar se je videlo že na sami tekmi in še pri ponovnem gledanju posnetkov tekme (preslabe reakcije v ožji obrambni vrsti, pri obeh prejetih golih). Domači pa niso popustili. Najprej je Janković z natančnim udarcem izven 16-m prostora znižal na 2:1, slabi dve minuti kasneje pa je Milanović zabil pod prečko, po podaji iz kota. Bližal se je konec 1.polčasa in spet slaba reakcija v ožji obrambi. Vratar Čadež je poskušal vse, vendar je zamudil v reakciji in podrl Cekićija. Iz 11-metrovke je bil Vukušić zanesljiv. Drugi polčas, se je za Triglav začel sanjsko. Mlakar je z odličnim strelom izenačil na 3:3. Hitro pa je Olimpija spet ušla in do konca tekme povsem nadigrala Triglav ter dosegla visoko zmago.
Moram pa izpostaviti še eno zanimivost, ki mi je poleg neodločne igre v fazi obrambe, ne samo v ožji obrambi, ampak tudi po vsaki izgubljeni žogi Triglava zelo padla v oči. Po izenačenju Triglava na 3:3 in tik pred vodstvom Olimpije s 4:3 je bil zamenjan Rene Wilmots (Beciri), tik pred vodstvom Olimpije pa še Marten Wilmots (Vuković) in Mlakar (Petric). Olimpija je takoj povedla s 5:3, povišala še na 6:3 in končnih 7:3.
Zakaj so bili zamenjani v teh trenutkih oziroma sploh zakaj, je manjše vprašanje. Na igrišču je bilo še precej bolj potrebnih zamenjave. Nasploh pa bi moral Triglav v naporih za zanesljiv obstanek v ligi, veliko več pozornosti posvetiti organizirani obrambi in doslednosti v izpolnjevanju neposrednih nalog, povezanih z igralnim mestom. Primer : ne moreta zadnja krilna igralca stalno zapuščati svojega osnovnega prostora in s tem puščati mnogo odprtega prostora hitrejšim igralcem v napadu nasprotnega moštva. Zaradi izpadanja iz igre, postajajo v osrčju obrambe povsem nemočni tudi centralni branilci.
Zelo pozitivno pa je to, da je bil Triglav sposoben dati Olimpiji tri gole. To pomeni, da znajo dati gol, ne smejo pa jih prelahkotno prejemati. Samo stabilna, specifična igra (na rezultat), z jasnimi obveznostmi v igri določenih igralcev, jih bo lahko ponovno pripeljala na želeno raven.
- Maribor : Mura
Ni presenetljivo, da je bil trener Mure Ante Šimundža tako jezen in verjetno ogorčen po zaključku tekme v Mariboru. Če so bili že potopljeni v 1.polčasu, z dvema res izjemnima zadetkoma, verjetno ni pričakoval, da lahko prejmejo še 1 gol, ki je pomenil tudi tretji zaporedni poraz Mure. Ne glede na pokalni naslov (z drugoligašem), je to za Muro oziroma za njenega trenerja zagotovo preveč. To zna pokazati, to si upa tudi javno izjaviti. Tako je tudi prav. Ne glede na dolgoletno tradicijo, je Mura še vedno mlad svež, vendar zelo pozitiven prvoligaš. Ne veliko let nazaj še tretjeligaš.
Tudi prejeti tretji in odločilni gol Tavaresa za Maribor, gre bolj na dušo dveh igralcev Mure. Pucko je otroško nasedel finti Tavaresa (moral bi vedeti, da gre lahko samo v levo), nato pa je Karamarko še spremenil smer žogi in vratar Obradović je bil nemočen. Maribor je s to zmago zadržal razliko v točkah z Olimpijo in s tem upanje, da bi Olimpija lahko tudi kaj grešila v preostalih petih krogih, kar bi jim omogočilo (z vsemi zmagami) morda celo skok na vrh.
Prijetno je bilo videti iskreno veselje Tavaresa, ko je dosegel odločilni gol. Res je povsem s srcem Mariborčan in lahko se mu zaželi, da bi še najprej tresel nasprotnikove mreže.
Zaključek.
Olimpija je z visoko zmago v Kranju potrdila cilj osvojitve naslova državnega prvaka. Dejstvo, da se je Triglav znal vrniti v igro in priti do 3:3, pa jasno kaže, da tudi za Olimpijo opuščanja še ni. Tokrat je potrebno izpostaviti, da so bili v hitri igri spet podobni svojim najboljšim tekmam tekom tega prvenstva. Pri tem ni niti najbolj važno, ali jim je to omogočil tudi Triglav. Dosegali so tudi lepe gole, po lepih akcijah in vse to jih lahko samo še dviguje.
Celjani so tudi nepopustljivi. Bravu so prizadejali prvi spomladanski poraz in s tem napovedali enakovredno bitko za naslov prvaka, čeprav je razlika do Olimpije, kar velika. Maribor se je pobral, čeprav je bil že v zelo nezavidljivem položaju. Ima pa slabši razpored preostalih tekem kot Olimpija in zato po mojem mnenju tudi malo upanja za 1.mesto.
Ker tudi na dnu še ni vse jasno, je prvenstvo kljub temu zelo zanimivo. Čeprav na tekmi v Kranju ni smelo biti večje število gledalcev, pa je bilo vzdušje odlično tudi na tribuni. Navijači Olimpije si res zaslužijo priznanje. Bili so korektni in v pravem trenutku so znali na primeren način, z glasnim navijanjem nagraditi svoje moštvo.
Škodo zaradi omejenega števila gledalcev imajo klubi. Mi se moramo tako, ali tako zadovoljiti s skromnim obiskom tekem, v primerjavi s tujino, toda vsaka prodana vstopnica veliko pomeni nekaterim v strukturi prihodkov. Če gre za derbije, pa je minus še toliko večji.
Janez Zupančič