0. Uvod.

Po končanem 32.krogu je razlika v točkah na vrhu ostala nespremenjena. Olimpija ima še vedno 4 točke naskoka pred Celjem, medtem ko Maribor zaradi poraza zaostaja že za 7 točk. Sprememba se je zgodila v spodnjem delu. Tabor je z visoko zmago nad Mariborom prehitel Domžale, ki imajo sedaj 5 točk prednosti pred Triglavom. Tabor je po končanem 31. krogu imel samo 3 točke prednosti pred Triglavom. Aluminij vse boj izgublja pozicijo v samem vrhu. Mura se mu je približala samo na 1 točko razlike in skoraj zanesljivo, ga bo po glede na razpored 33.kroga, že prehitela.

Vsak krog je vse bolj zanimiv, zato dovolj o tem in nekoliko več o posameznih tekmah tega 32.kroga PLTS.

  1. Celje : Domžale  4 : 1 (1:1)

Igrivost, lahkotnost v igri, ki je prisotna v igri Celja, jim zagotavlja uspešnost v igri. Ta je bila v 1.polčasu sicer nekoliko pod vprašajem, kajti Domžale so po vodstvu domačih izenačile in to je bil tudi rezultat prvega dela igre. Domžale so dokaj uspešno onemogočale razvoj celjske igre. So pa imeli probleme v napadu, saj nimajo igralca, ki bi lahko vtekal v prazne prostore, se tudi sam odločil za zaključek. Sikimić po prihodu iz Sežane v Domžalah še ni dosegel gola, v igri pa je veliko (preveč) časa.

Drugi polčas pa je Celjanom steklo. Najprej je spet zelo lep gol dosegel Lotrič, nekaj kasneje pa je bil na pravem mestu še Vizinger in vodstvo domačih je bilo za Domžale neulovljivo. Niso odnehali, toda namesto znižanja rezultata je v njihovi mreži pristala še ena žoga, kar je pomenilo tudi visok poraz.

  1. Aluminij : Bravo

V dokaj izenačeni igri (tudi po priložnostih), so v prvem polčasu povedli domači. Toda to je bilo tudi vse, kajti v nadaljevanju je igro povsem kontroliral Bravo in na koncu tudi zasluženo slavil. S to zmago so se še bolj približali zgornjemu delu lestvice. Morda lahko ujamejo tudi Aluminij (ali Muro), če bodo nadaljevali v tako pozitivnem tempu.

Aluminij je v globoki krizi, saj le izjemoma pridejo do kakšnih točk. Preveč kvalitetnih igralcev so izgubili : Petrovič, Vrbanec, Martinović, premalo igra tudi Matjašič in povratnik Luka Štor. To pa je polovica moštva.

Je pa uvrstitev Aluminija še vedno nad pričakovanji, vendar pa skok in zelo dolgo vztrajanje skoraj povsem v vrhu, hitro vzbudijo nerealne apetite.

  1. Mura : Triglav

Več je bilo pričakovati od Triglava. V prvi vrsti pa čakanje na pozicije iz katere je Majcen dobro zagrel domačega vratarja. Proti Muri je bila potrebna (ne glede na zadnje tri zaporedne poraze), granitna obramba. Toda zgodilo se je obratno. Že pri vodilnem golu Mure Rogelj ni bil na pravem mestu in domačemu napadalcu ni bilo težko zadeti mreže. Tudi pri drugem prejetem golu je bila storjena napaka v ožji obrambi. Namesto, da so šli najbližji igralci organizirano v blok, so situacijo z leve strani samo spremljali (gledali) in igralcu takšnega kova kot je Bobičanec, ni bilo težko neubranljivo zadeti. S tem so bili pokopani vsi upi Triglava za ugoden rezultat, ki ga nujno potrebujejo tudi na gostovanju, v težki borbi za 8.mesto, ki zagotavlja neposreden obstanek v ligi.

O drugem polčasu je škoda izgubljati besed. Mura je prevladovala, vratarju Triglava Arku pa gredo vse zasluge, da poraz ni bil še višji.

  1. CB Tabor : Maribor 4 : 1 (3:1)

Začetna postava Maribora je napovedovala specifično igro. V moštvu so prevladovali  težkaši. Udarna hitrost je bila odsotna. Nasprotno pa so domačini vstopili v tekmo zelo okrepljeni. Čeprav se je uradno že poslovil, pa se je nepričakovano v moštvu pojavil zelo hitri in neugodni Bongongui. Razplet tekme je pokazal, da je bil odločilni igralec, čeprav je bil v igri samo 71 minut. Maribor je bil povsem potopljen že v 56. minuti in nepopustljivi domačini so z lahkoto uspeli preprečiti vsak njihov poskus. Povsem nemočen Maribor, je bil daleč, daleč od moštva, ki naj bi se borilo za naslov državnega prvaka. Pri tem pa so nekateri igralci dokončno potrdili, da niso več konkurenčni, čeprav so imeli velike privilegije in prednost, kot t.i. standardni igralci, pokazali pa so za takšen status mnogo premalo. Dolga klop Maribora ?. To je bilo že toliko prisotno v nekaterih javnih medijih, da je bilo že težko spremljati. Prekratka, zelo prekratka in žal potrebna celovitega remonta.

Zato bo potrebno nekatere zadeve le realno ocenjevati in se soočiti, da le ni vse tako, kot je mogoče javno zaslediti. Kljub temu pa ni dvoma. Maribor bo zagotovo znal reagirati in stvari postaviti na pravo mesto. Precej nazaj sem že zapisal, da so se v Mariboru igralcem, ki so njegovo ime ponesli tudi v Evropo, odločili ponuditi igranje in prednost v igri, dokler se bodo lahko enakovredno borili za vrhnji del lestvice.

Tabor. Samo čestitati jim je mogoče. Odlične poteze, odlični zaključki in fanatičen pristop tekom cele tekme. Zaslužili so si tako visoko zmago, morda celo še s kakšno žogo več v mariborski mreži.

  1. Olimpija : Rudar  5 : 0 (4:0)

V nasprotju s tekmo v Sežani, je v Ljubljani Olimpija prikazala povsem drugačen obraz kot Maribor. Samo 46 minut so potrebovali za visoko zmago nad simpatičnim moštvom Rudarja. Ne zgledajo slabo na igrišču, vendar pa so njihove napake tako težke, da so resnično lahek nasprotnik za vsako nasprotno moštvo. Ni presenetljivo, da so še vedno brez zmage in verjetno jo bodo tudi težko dočakali.

Zablestel je Vukušić in zlahka rešetal nasprotnikovo mrežo, seveda ob obilni pomoči svojih soigralcev. Rezultat bi bil lahko še višji, toda nekaterim tokrat žoga ni hotela v gol. Čeprav Olimpijo še dve težki gostovanji, pa težko dvomim, da jih lahko še kdo ujame. Stekla jim je tudi hitra igra, čeprav bi posebej izpostavil zrel taktični pristop novega trenerja Skenderja. Popolnoma je izkoristil potencial tistih, ki nosijo igro. Čeprav se tudi poslužuje rotacij igralcev, pa je kljub temu pravo nasprotje npr. Maribora. Praviloma tekmo vedno začenjajo najboljši, najboljše, standardno moštvo, kar je tudi dolgoročni temelj uspešnosti.

Zaključek.

Zapleta se. Končne odločitve so vse bližje. Časa za čakanje na napake drugega skoraj ni več. Samo zaupanje v lastne sposobnosti in še kakšno presenečenje lahko še nekoliko premeša stanje na lestvici. Olimpija ne popušča in si povsem zasluži novi naslov državnega prvaka. Odgovor bo v veliki meri odvisen od razpleta v Mariboru, kjer Celje nima druge izbire, kot zaigrati na zmago. Podobno velja za Triglav. Preprosto mora premagati Tabor. To so sposobni. Nikakor se ne gre sklicevati na psihološko stanje. Vsak igralec, ki bo stopil na igrišče, se mora zavedati, da bo psihološki pritisk v morebitnih kvalifikacijah res prisoten, saj popravnega izpita ni. Potrebno bo igrati do zgornje meje dejanskih sposobnosti. Vsako preseganje oziroma napačno razmišljanje o višjih sposobnosti bo pogubno.  Na kratko to pomeni odigrati najbolj enostavno v ključnih trenutkih pred nasprotnikovim golom, na sredini igrišča in v fazi obrambe. Ker bo že znan rezultat iz Domžal, bo motiv še toliko večji.

Janez Zupančič