Žalosten. To so bile prve besede, ki sem jih lahko izrekel sosedu, ki se je takoj po končanem TV prenosu tekme Slovenija : Srbija, tudi zelo prizadet pojavil zunaj. Druge besede najprej nisem našel. Lahko bi bilo razočaranje in še kaj. Toda celodnevni posnetki na družbenih omrežjih so bili neponovljivi. München je postal Slovenija v malem.
Izgubili smo pomembno tekmo. Sicer nismo bili poraženi v nobenem elementu na igrišču, toda prejeti gol v izdihljajih tekme je bil dejansko težak, nezaslužen poraz, izguba dveh zelo pomembnih točk. Težko je pomisliti kako je bilo po sodnikovem zadnjem žvižgu (v nekaj sekundah po prejetem golu) igralcem in strokovnemu vodstvu.
Ta tekma je za nami. Danes pa je na sporedu odločilna. Dovolj je bilo odmora, dovolj časa za žalovanje, zato pa verjetno dodatna energija, za korak, ki ga slovenski nogometaši in vsi ljubitelji nogometa v Sloveniji še niso doživeli.
Nič ne želim napovedovati. Sinočnji nastop Hrvaške proti Italiji tudi ni prizanesel našim sosedom. Tudi če se je čutilo, ali slišalo o podcenjevalnem odnosu do naše reprezentance, v športu ne moreš in ne smeš nikomur privoščiti nič slabega. Prehitro se vrne.
V tekmi z Angleži res obstaja lepa priložnost, da se zgodi nekaj izjemnega za Slovenijo. Bom obelodanil potem, ko bo že vse znano.
Zato pričakujem, da bo osnovno izhodišče, da se danes res lahko veliko pridobi in samo malo izgubi. Več o tem po koncu evropskega prvenstva.
Zato : SLOVENIJA (NAJ) GRE NAPREJ.
Janez Zupančič