Prav je napisano v naslovu.  Za takšen naslov sem se praktično odločil že v polčasu tekme v Kopru, še bolj pa je bil potrjen  na koncu tekme.

 

Vsa čast na eni strani našim, predvsem nekaterim fantom v zelo vročem vremenu. Zdržali so vse, kar so doživeli na igrišču, saj smo tekmo zaključili brez prejetega rumenega kartona.

 

A vendar ni mogoče mimo dejstva, da je v veliki meri tej tekmi presodil sekundarni element, kajti v vsakem trenutku (kljub dosojeni 11-metrovki za nas-povsem upravičeni) so stvari potekale, kot so očitno morale.

 

In potem si nekdo upa na svojstven način opominjati Å¡e mene, v nogometu (posredno) pa je malo dlje, kot naÅ¡i fantje. Žalostno in resnično. Kako vzgajati te mlade fante, ko pa se jim na igrišču dogaja takÅ¡na krivica, ko lahko prekipi tudi tako mlademu fantu. Zato najprej bravo naÅ¡im fantom, so zdržali, nekaj »standardnih« napotkov in znanih groženj pa sem bil deležen jaz. No pa sem tudi jaz dobro priÅ¡el skozi, saj nisem zahteval nič drugega, kot samo poÅ¡teno â?¦â?¦. Kako ostati sicer ravnoduÅ¡en ?. Mi odlično prestrežemo žogo, začnemo protinapad, pa se zasliÅ¡i …….. NaÅ¡i navijači-starÅ¡i preklinjajo, zakaj se prekinja igre, saj je žoga v naÅ¡i posesti. Ja prekinitev. Toda za domače. Neverjetno. No in iz tega sledi 1:0 za domače.

 

Drugi del te zgodbe pa pripada nam. Ä?e je že moralo biti tako, potem se ne sme zgoditi, da prejmemo iz ne preveč dobro izvedenega prostega strela, brez prave intervencije 4 naÅ¡ih visokih igralcev (skok, z gibanjem proti žogi), vključno z vratarjem (polovična reakcija), prejmemo gol.

 

Vodstvo domačih takoj na začetku 2.polčasa pa sodi v zgodbo neverjetno, vendar žoga se je znašla v naši mreži, čeprav je bila v neposredni bližini našega gola, povsem v naši posesti. Stoje in brez reakcije pa res ne gre.

 

Vse skupaj pa smo imeli priložnost brez vsega, kar sem navedel  v prejšnjih odstavkih, rešiti že na začetku tekme, ampak zgodilo se je, da kljub že skoraj 9-mesečnem »teženju« kako se pravilno reagira na polvisoko, ali visoko žogo do višine prsi, ali glave, mi izberemo ponovno statično reakcijo (z nogo) in kljub temu, da je bil vratar že za hrbtom našega igralca, žoga ni pristala v mreži.

 

Tudi po vodstvu z 2:0 je bilo še pred 11-metrovko dovolj priložnosti za znižanje rezultata, kot npr. po prodoru po boku, podaji (po tleh) v 5-metrski prostor, vendar pa je ponovna neodločnost (statičnost=čakanje na žogo) onemogočila še morda pravočasno znižanje rezultata in na koncu osvojitev vsaj točke, ki bi si jo kljub slabi igri določenih (in danes neprepoznavnih) igralcev pošteno zaslužili.  

 

Zato preostane na koncu samo še čestitka Koprčanom. Izkoristili so tisto, kar je bilo ponujeno in zato so tudi osvojili vse 3 točke.  Pri njihovem drugem doseženem golu, sem skoraj prepričan, da polovica naših igralcev sploh ne bi več niti poskušala reagirati.

 

Dejstvo je, da manjka  pika na in sicer :

• sposobnost preprečitve enostavne situacije v fazi obrambe in
• sposobnost doseči gol tudi iz polpriložnosti (včeraj so bile to popolne priložnosti,

 

kar je skoraj po pravilu odločilno v tekmah z enakovrednimi nasprotniki.

 

Odločitve (učinki) na igrišču pa so nedvoumno povezani samo s temi sposobnostmi igralcev. Res, da pride tudi slabši dan, ampak včeraj je ta dan imelo (spet) preveč določenih igralcev. Po strogem ocenjevanju, ki ga interno vodim znaša povprečna ocena samo zadovoljivo, pri čemer imajo trije igralci oceno med prav dobro in odlično.

 

Glede na to, da smo igrali proti Kopru pa moram izpostaviti, da sem z večino storjenega veliko bolj zadovoljen, žal pa sta mi prejeta gola odvzela noč iz sobote na nedeljo. Takšnih golov (praktično vsi prejeti v spomladanskem delu) si moštvo, ki se bori za vrh ne sme privoščiti.

 

Sedaj nas čaka ponovno derbi z moštvom Velesovega, ki pridno nabira točke, kljub temu, da sta dva njihova igralca Potočnik in Marjanovič pristopila k nam (zaradi poškodb pa praktično še nista zaigrala na prvenstvenih tekmah).  Tekma bo na sporedu že v sredo 6.aprila.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U14