Vse napovedi (razen ožjih domačih), so se včeraj razblinile, kot milni mehurček. Ne samo zaslužena zmaga. Glede na čiste priložnosti celo prenizka. Ne glede na terensko premoč Maribora, pa se je dalo hitro ugotoviti, da štirje njihovi »kreatorji« (Mezga, Mertelj, Cvijanovič in Ibraimi), kateremu je potrebno dodati še Tavaresa, ne bodo mogli presenetiti naših fantov (od vratarja, do zadnjega igralca, ki je stopil na igrišče), ki so s fanatično borbenostjo vseh 90 minut ter res zrelo igro (v pravem trenutku stopili na žogo, v pravem trenutku enostavno razrešili morda kočljivo situacijo), demonstrirali visok nivo organizirane in disciplinirane igre. Pravi kreatorji so bili tokrat v vrstah našega članskega moštva, razen tega pa pravi delavci, kar je pogoj za funkcioniranje moštva kot celote. Zato velja takoj omeniti vrhunsko globinsko podajo v stilu Messija, ali Inieste, Pokorna Jelarju in ta je še z eno vrhunsko potezo (sprejem žoge in udarec v dolgi kot) popeljal domače moštvo v vodstvo. Prvi polčas nas je večina videla še eno žogo v mariborski mreži, vendar je strel Đurkoviča za las zgrešil cilj.

Pridružujem se novinarju na Šport TV 1, ki je slab strel gostov tik pred koncem polčasa (Rajčevič) označil, kot prvi udarec na gol in resnejšo priložnost.

Nepomemben je celoten 2.polčas in terenska (jalova) premoč Maribora. Rezultat je bil še povišan z izjemno potezo Đurkoviča, Burgar pa je imel celo priložnost Mariborčane celo dodatno dotolči, vendar pa rezervni vratar naše reprezentance Jasmin Handanovič, res odlično odreagiral in preprečil pravo malo katastrofo. Prejeti gol v sodnikovem podaljšku, ne spremeni nobenega dejstva, čeprav, vsaj kot je bilo videti, trenerju Brkiču ni bilo vseeno.

Več, kot zasluženo je padel veliki Maribor, ki je še do včeraj prezentiral res spoštljive igre na evropskem nivoju, zato je ta zmaga Triglava resnično šolski primer, kako se ne sme in kako se lahko, kar želim izpostaviti z naslednjim :

• zmagaš dejansko šele takrat, ko dosežeš gol več od nasprotnika in je tekme tudi konec, s sodnikovim piskom,
• nesprejemljivo je napovedovanje zanesljive zmage, ko se tekma še niti ni začela,
• ni se zgodilo prvič, da je zadnji na lestvici premagal prvega,
• vsakega nasprotnika je potrebno spoštovati, ne glede na to, ali gre za prijateljsko, ali prvenstveno tekmo, itd.

Z vidika našega kluba, predvsem pa nas trenerjev, ki delamo z mlajšimi selekcijami, pa je prav ta tekma še dodaten dokaz, kako se lahko s pametno igro spravi na kolena tudi najboljše moštvo. Taktično res zrel pristop je moral prinesti rezultat. Skoraj v nobenem trenutku ni bilo zaslediti poteze več, neorganizirane postavitve, brezglavega tekanja, individualne igre, itd. Motijo se tisti, ki bi želeli razmišljati, da se je Triglav branil. Ni dvoma, da je bila slika tudi takšna. Vendar pa je bilo v tej medsebojni igri

pomembno razlikovati kakšna je bila napadalna in kakšna obrambna igra Triglava. V nasprotju z Mariborom je bila transformacija več igralcev Triglava v pripravo-zaključek napada zelo hitra, še uspešnejša pa ob prehodu iz napada v obrambo, kjer so svoje prispevali že zgoraj omenjeni igralci Maribora. Zgledalo je sicer simpatično, vendar pa je bila njihova pas igra prepočasna. Redko jim je uspelo po krilnem položaju, njihove predložke pa so vratar Pelko in drugi igralci v ožji obrambi, suvereno obvladovali. Nisem prepričan, da je Mariborčanom v celi tekmi uspelo ustvariti

višek na krilnem položaju, kljub nekaterim nenevarnim podajam Mejača in Vilerja.

Maribor je bil včeraj preprosto nadigran in zato naše člansko moštvo lahko še bolj mirno in neobremenjeno nadaljuje prvenstvene boje, v katerih si zagotovo vsi želimo še takšnih predstav in scene na tribunah.

Osebno kar ne morem skriti navdušenja. Tekmo sem si še dodatno in v miru ogledal na TV ter se prepričal, kaj pomeni pozitivni karakter igralcev, ne glede na težke razmere. Odnos vsakega posameznega igralca Triglava, je včeraj pokazal, da so še prisotne vrednote, ponos in osebno dostojanstvo, ki se ga ne da nikoli plačati. Nič odvečnih besed, nič opravičevanja, ampak samo odločna igra, v kateri kljub krčem (vsaj tako je bilo videti in tudi ne bi bilo presenetljivo), igralci niso razmišljali o odhodu z igrišča.

To je nogomet, to je odnos, ki motivira.

Vse čestitke, vsem igralcem in strokovnemu vodstvu !

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18