»Ljudje, ali je to mogoče« (»ljudi, da li je to moguče«), so bile značilne besede legendarnega, sedaj že pokojnega hrvaškega novinarja Mladena Deliča. Te besede pa je v nekdanji skupni državi uporabil izključno, ob izjemnih dosežkih športnikov.

Zato se mi je sinoči v Ljudskem vrtu, potem ko smo prejeli še tretji gol, enostavno zavrtel film nazaj v zgodovino, na lepe-izjemne  trenutke v športu, nehote pa tudi na trenutke v nogometu, ki so bile neposredno namenjene  mojemu učinku na eni izmed tekem v tedanji Yu-prvi ligi..

Lahko sem se samo stisnil (skril), v kot, na  klopi za rezervne igralce, obnemel, ostal brez besed, podobno, kot nekateri igralci na igrišču. Preprosto ni bilo mogoče dojeti, da se nam dogaja tudi kaj takega. Ä?e je bil že prvi prejeti gol čisto darilo, potem tretjega gola res ne bi smeli prejeti.

Po koncu tekme, sem sicer  fantom lahko  samo čestital. Vrniti se v igro po takšnih prejetih golih, je res težko. In da nam je uspelo celo biti najmanj enakovreden, doseči tudi edini gol v 2.polčasu (mojstrovina Košnika) ter zadeti še stativo (ponovno Košnik), je po svoje ohrabrujoče. Enostavno sem lahko še dodal, da smo sicer izgubili, z negativno gol razliko, vendar pa je bi Maribor zmagovalec prvega, mi pa drugega polčasa.

Pozitivno je tudi to, da je nekaj igralcev sinoči res pustilo dušo in srce na igrišču in jim kljub napakam, ni mogoče ničesar očitati. Prejeli smo tudi samo en rumeni karton (Košnik v žaru borbe za žogo), domačini pa kar štiri in tudi to pove, da le nismo bili samo statisti, čeprav morajo res temačna obdobja prvega polčasa, čim hitreje v pozabo, vendar, kot opomin, da se nam kaj takega res ne bi več zgodilo-dogajalo. Potrebna trdnost, homogenost, odločenost in samozavest igralcev, enostavno, ob takšnih napakah, povsem zvodeni. Na srečo se to sinoči le ni zgodilo, saj bi bila v tem primeru lahko končna podoba, zagotovo povsem drugačna, od dejanskega razpleta in dogajanj v drugem polčasu.

Najhuje pri tem pa je, da  vzorec reakcij in  odločitev, povezanih s prejetimi goli, postaja že kar malo preveč standarden-tradicionalen. Nikakor ne smemo dovoliti, da v prihajajočih tekmah z nasprotniki, ki so v samem vrhu lestvice ponavljamo takšne napake, saj bi to zelo poslabšalo položaj na lestvici, predvsem pa skupno oceno NOGA, pri kateri še vedno visoko 5.mesto držimo v veliki meri, zaradi uspešne kadetske ekipe. Ta je tudi včeraj pokazale zobe Mariboru in je prava škoda, da niso osvojili vseh treh točk, čeprav so na koncu ostali brez dveh igralcev, domačini pa so uspeli izenačiti rezultat sedem  minut pred zaključkom tekme.

Visokih ciljev že zaradi zaostanka v jesenskem delu, ni mogoče uresničiti (tudi postavljeni ni so bili previsoko), nepotreben je tudi kakršenkoli lažni optimizem, zato moramo ostati tudi po včerajšnjem drugem polčasu trdno na tleh. Samo to je garancija za več veselih trenutkov na naših tekmah. Namreč ne glede na to, da je Maribor dosegel tri gole, se je težko znebiti dejstva, da nekateri igralci na igrišču niso bili sposobni prečitati sila enostavne njihove igre v sredini in pri pripravi zaključka napada. Odgovor na takšno igro je sicer sila enostaven, nanj pa lahko odgovori lahko samo igralec, na že neštetokrat ponovljeno pravilno postavljanje, ali pokrivanje nasprotnega igralca.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18