Niti (pre)visoka vročina, niti trdo in neravno igrišče, ali dokaj spremenjena zasedba na igrišču, ne smejo biti razlogi za scene, ki so bile prisotne v zadnjih 20-ih minutah prijateljske tekme z NK Velesovo, na igrišču, na Olševku. Pogoji so bili namreč enaki za obe ekipi.
Na takšen razplet je sicer dišalo že na začetku, saj (deloma tudi razumljivo) ni bilo posebne zagnanosti že za ogrevanje. Kljub vsemu smo prvi polčas zaključili s 3:0 (Šujica-3x) in nato v 62.minuti povedli s 4:0 (ponovno Šujica). Manjši opomin smo dobili že pred povišanjem vodstva, vendar pa je Šimencu uspelo strel iz neposredne bližine ubraniti. Ko pa smo v 70.minuti prejeli prvi gol, v razmiku 12-ih minut pa še dva, je bilo res težko sedeti na klopi. Preprosto ne smem napisati o vseh slabostih, svojstvenem obnašanju nekaterih igralcev, nemoči, nerazumljivih tehničnih napakah in še kaj bi se dalo dodati. Ne glede nato, da so bili prejeti goli »posebni« (tudi mi smo vodečega dali na podoben način), se proti nižjeligašu preprosto ne sme tako igrati, ali obnašati. Zagotovo nasprotniki trenirajo manj časa, kot mi in objektivno bi bilo, da že doseženo vodstvo z disciplinirano igro in brez posebnega napora zaključimo še z višjim rezultatom.
Težko je verjeti, da se je tak preobrat zgodil zaradi opravljenih menjav, čeprav je tudi v tem nekaj resnice. Nekateri, ki so bili v igri, preprosto zaradi odsotnosti s treningov niso v pravem stanju. V enem izmed prejšnjih člankov sem to že izpostavil in včeraj se je popolnoma potrdilo. Veliko (kvalitetnega) znoja bo potrebno za priključek k ostalim. Imeli smo prvič nekoliko več igralcev, manjkala pa sta standardna igralca Babič in Nazič, zato je takšen odnos še toliko bolj presenetljiv, saj se prvenstvo zelo hitro bliža.
Še bolj presenetljivo pa je napačno razmišljanje oziroma napačna prepričanost igralcev, kaj je pravilna in kaj nepravilna reakcija, pri iskanju kontakta z žogo in izbiri pravilne odločitve-izvedbe (udarec na gol, podaja, odvzemanje žoge, izbijanje žoge), glede na nasprotnika in cono v kateri se nahaja igralec.
Že pozno večerne, ali zgodnje jutranje tekme, ki si jih je bilo mogoče ogledati, jasno in nedvoumno pokažejo dejansko pravilnost, skladno z mojimi vsakodnevnimi zahtevami. Tretji gol Ronalda proti Chelsiu, z glavo, je v tem pogledu, v fazi zaključka napada, šolski primer eksplozivnega gibanja igralca, pravočasnega vtekanja med obrambne igralce, na podajo s krilnega položaja ter tehnično izvedenega udarca z glavo. Ne smem komentirati kakšen odgovor bi dobil na mojo pripombo (opombo), kako se najboljše zaključi akcija po takšnem predložku, ali kako mora reagirati (pravilno) obrambni igralec, v primeru prvega in tretjega prejetega gola, sicer vrhunskih obrambnih igralcev Chelsia.
V takšnih tekmah, kot so včerajšnje zato pridejo na dan vse tiste slabosti, ki so odločilne za kontinuitete kvalitetne in organizirane igre moštva in posameznikov, t.i. prepoznavne igre. Samo na tej podlagi (znotraj igrišča in ne glede na nasprotnika) je mogoče iskati poti za prehod igralca (igralcev) na višji vrhunski nivo, nikakor pa z javnim simpatiziranjem do določenega, ali določenih igralcev. Samo igrišče daje pravo podobo in takšna kot je bila včerajšnja naša, si jo resnično ne želim več, pa čeprav je v najslabšem smislu trajala največ 20 minut. Tudi, če je prevroče sonce pustilo določene posledice, ni opravičila. Tako se ne igra, tako se ne obnaša, Samo dva do trije igralci si včeraj zaslužijo pozitivno oceno.
Resnično si ne moremo privoščiti, da v dveh tekmah z nižjeligašema prejmemo 5 golov, dosežemo pa samo dva več, ne glede na zmagi in slabe pogoje za igro.
Upam, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj