Nasprotnik za uvrstitev v polfinale slovenskega mladinskega nogometnega pokala ni bil  najbolj primeren.   HIT Gorica  premočno vodi v I.SML in ima 5 krogov pred zaključkom prvenstva že 11 točk prednosti, s samo enim porazom. Naše moštvo npr. zaseda šele 11.mesto.

 

A vendar so dogodki na igrišču pokazali precej drugačno podobo. Kljub oslabljenemu moštvu (še vedno sta kaznovana standardna Galič in Borenovič), bi se lahko (moralo) končati tudi drugače. Vodilni gol domačinov že v 9.minuti, je v veliki meri potrebno spet šteti med standardne, predvsem zaradi nediscipline v zahtevni postavitvi, po predhodni dolgi podaji domačinov z njihove polovice, proti našemu kazenskemu prostoru. Ta gol je seveda zahteval ponovno lovljenje rezultata. Vse prevečkrat smo se spomladi znašli v takšnih situacijah, uspevali so tudi preobrati in tega upanja se niso odrekli tudi fantje na igrišču. Bilo pa je težko, saj je večji del tekme viselo nad našim moštvom breme potencialne izključitve in gledano s tega vidoka, smo bili  zelo hendikepirani. Zmagati ni bilo mogoče oziroma ni bilo dovoljeno. Skupaj smo namreč prejeli 7 rumenih kartonov, od tega 6 po našem izenačenju.  Pred koncem drugega podaljška, pa je bil Preradovič še  izključen. Ni odveč omeniti, da je bilo našim igralcem je delno  preprečeno še nudenje zdravniške pomoči (vendar ne s strani domačega fizioterapevta). Ob vsem tem pa se zadeve vrtijo okrog osebe, ki jo je bilo mogoče spoznati, v podobni luči,  že v prvenstveni tekmi, v mesecu aprilu.

 

Dokaj hitro je bilo potrebno opraviti tudi prvo zamenjavo in Tim Kovačič je ponovno dokazal upravičenost nastopa. Domačini so kljub temu 1.polčas vodili z 1:0. Kmalu po vstopu Udoviča v igro (še en mlajši igralec-kadet, ki je upravičil nastop) pa je Marijan, po lepi kombinaciji zadel gol domačinov. Več kot zasluženo izenačenje. Sledili sta  še dveh menjavi in sledil je skoraj popoln preobrat v igri.  Domen Košnik (odlična igra, dokler je imel dovolj moči), res ni imel sreče. Prvič je že premagal vratarja, ki ga je rešila prečka, kmalu zatem pa je prišel celo sam pred vratarja, ki mu je uspelo na robu kazenskega prostora, z metom pod noge preprečiti naše vodstvo.

 

Do konca rednega dela tekme sta obe ekipi poskušali doseči zmago, vendar pa so potem odločali podaljški, kjer se je našemu moštvu poznalo, da niso vsi igralci, zaradi poškodb, bolezni, nerednega treniranja, v pravi formi.

Popuščanja kljub temu ni bilo, žal pa so domačini zadeli v prvem podaljšku s približno 30-35 metrov. To je bil res izredno izveden, močan prosti strel.

 

Ä?eprav je uvrstitev v polfinale splavala po vodi, si fantje zaslužijo vse čestitke. Å karje so bile kljub vsem obstranskim zadevam  v rokah naÅ¡ega moÅ¡tva (morali bi zadeti pri rezultatu 1:1). TakÅ¡ne priložnosti, v takÅ¡ni tekmi, proti tako kvalitetnemu nasprotniku, na njegovem igrišču, se morajo izkoristiti, ali pa pride kazen.  Domačinom pohvale za vso korektnost. Tudi oni so bili za kakÅ¡no zadevo prikrajÅ¡ani, ampak v presojanju, je včasih (v takÅ¡ni tekmi pa Å¡e posebej) pomembno, kako se presodi (in tudi kje, na katerem mestu-oddaljenosti od gola).

 

Življenje teče dalje. Priložnost generacije 1993 (vsi so začeli tekmo) je z vidika pokala zamujena. Veliko je tudi lastne krivde, kajti prelahko (in prehitro) dobimo gol, težko pa ga je doseči proti moštvu, kot je HIT Gorica, saj imajo manj, kot 1 prejeti gol v povprečju na tekmo. Tekma je za nami, vse napore je potrebno usmeriti v zadnjih 5 prvenstvenih tekem in poskušati doseči vsaj minimalen premik naprej.

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18