Danes se začenja nova nogometna sezona v Prvi Ligi Telekom Slovenije. Čeprav vsebina v nadaljevanju morda ni več aktualna, pa je morda vseeno še čas, za odgovoren pristop pri posredovanju dejanskega stanja oziroma dogajanj v javnost. Izhodišče so mladi igralci (do 21 let) in njihov dejanski učinek v pravkar minuli sezoni.
Da bi klubi ponudili po končanju mladinskega staža čim več priložnosti mladim, to podpira tudi Nogometna zveza Slovenije. Višina sredstev pa je (pre)skromna, na kar kaže zapis v nadaljevanju.
»Klubi 1. in 2. SNL bodo na podlagi sklepa IO NZS, sprejetega 19. junija 2019, v sezoni 2019/20 upravičeni do finančne stimulacije za vključevanje igralcev do 21. leta starosti. Klubom 1. Slovenske nogometne lige, ki bodo v tem obdobju aktivno vključevali mlade igralce do 21 let, se bo razdelila finančna vzpodbuda v skupni višini 100.000 €, klubom 2. Slovenske nogometne lige pa finančna vzpodbuda v skupni višini 160.000 €« (Vir : spletna stran NZS – 19.06.2019).
Veliko več sredstev je pridobljenih iz UEFE, zaradi uspehov naših klubov v evropskih tekmovanjih.
24. oktobra 2018, je »Vodstvo NZS sprejelo tudi sklep o razdelitvi solidarnostnih sredstev UEFA Lige prvakov, ki so namenjena za razvoj mladinskega klubskega nogometa. Sredstva v višini 3.633.581 EUR za tekmovalno leto 2018/2019 so v tem tekmovalnem letu rekordno visoka tudi zaradi uspeha NK Maribor v lanski evropski sezoni in se bodo razdelila med klube, katerih ekipe nastopajo v 1. SNL, klubom 1. SML/SKL, ki nimajo članske ekipe v 1. SNL (skupno 80% sredstev) in klubom 2. SML/SKL (skupno 20% sredstev). UEFA solidarnostna sredstva so sredstva, ustvarjena z vrhunskim nogometom in se delijo namensko za izvajanje mladinskih razvojnih programov, z namenom zagotoviti čim boljše pogoje in ustvarjanja možnosti za razvoj vrhunskih nogometašev. Nad namensko porabo sredstev bo s sklepom IO NZS skrbela strokovna služba NZS« (Vir : spletna stran NZS – 24.10.2018).
Predno preidem na konkretne podatke, sem dolžan izpostaviti nekaj dejstev in sicer :
- da se je ob morebitno povečanem trendu, večjega števila tujih igralcev (veliko spornih, vsa čast izjemam) v naših klubih, potrebno bati za kvaliteto Slovenskega nogometa (mednarodne lestvice in koeficienti kažejo nazadovanje), na vseh ravneh, vključno z reprezentančno,
- da je razumljiv slabši rezultat analize, v klubih, ki so celotno prvenstvo v borbi za evropske nastope,
- da ekonomska moč našega gospodarstva ne omogoča takšna vlaganja v nogomet, kot so prisotna v tujini in
- da so velike razlike v tržni vrednosti igralcev, že znotraj same PLTS,
- da je treba pod vprašaj postaviti tudi dejansko voljo, željo, zagnanost in nazadnje tudi strpnost mladih igralcev, ki prihajajo na večjo sceno in
- da je zagotovo zadovoljivo, če vsaj dva mlada igralca vsako leto postaneta standardna člana (začetna postava) posameznega moštva v PLTS,
- da mladi igralci v PLTS, ne zagotavljajo finančnega izplena na mednarodnem trgu, ki bi vsaj minimalno primerljiv z igralci, v naši soseščini.
Seveda ne gre nič čez noč. Letošnji Ajax je najboljši dokaz, koliko let mora preteči, da se z organiziranim, načrtnim in visoko strokovnim delom, ponovno pride v sam vrh. V tem vrhu pa npr. samo 1 igralec dosega višjo tržno vrednost, kot celotna PLTS. Francoz Mbape, pa je sploh neprimerljiv. Imamo pa tudi negativen primer. Znamenita »Barcina« nogometna akademija postaja je vse bolj siromašna. Barcelona ni imela niti enega reprezentanta na pravkar minulem EP do 21 let, Španija pa je postala Evropski prvak.
Slovenija je že več kot 25 let na samostojni nogometni sceni. Ne smemo dopustiti, da bi se zadovoljili z določenimi uspehi v mlajših kategorijah, ki zamegljujejo dejansko stanje. Že kar predolgo traja obdobje pojave pravega, tržno res zanimivega bisera, pri katerem bo tržna cena z dodatkom še ene ničle, k vrednosti, ki jo sedaj dosegajo naši igralci. Jana Oblaka in Josipa Iličića štejem že med nekdanje. Oba pa sta sedanjo tržno vrednost oplemenitila na tujem. Toda izhajati je potrebno iz dejstev, da imamo stalno nekaj na razpolago. Morda moramo več storiti na tem, da bo kaljenje daljše obdobje potekalo pri nas. To pa zahteva vzpostavitev ustrezne stimulativnih podlag. Težko je prebirati, da je prodaja (tudi mladih) igralcev, pogoj za delovanje oziroma preživetje kluba. Najtežje v tem primeru je trenerjem.
Moj prispevek v nadaljevanju, je osredotočen na mlade igralce in njihov dejanski delež ter učinek, tokrat v končani tekmovalni sezoni 2018/2019, v PLTS. Med prvenstvom, ali v posameznih tekmah, so bili posredovani različni pogledi, celo primerjalni podatki ter opredeljevanja in ocenjevanje kvalitete nogometnih šol v klubih PLTS in v tej povezavi deležu oziroma učinku mladih igralcev, na katere pavšalno ni mogoče pristati, kajti primerjave kažejo drugačno podobo.
Analiza temelji na naslednjih izhodiščih :
- statističnih podatkih na uradni spletni strani NZS (Tekmovanja-podrejeno : klubi-statistika),
- zajeti so vsi mladi igralci rojeni od 01.01.1997 dalje,
- dejanski domači igralec, je vsak tisti igralec, ki je bil član kluba, od selekcije U-15 dalje,
- tuji igralci, so igralci iz drugih držav.
S kratkim komentarjem izpostavljam samo naslednje zaključke iz celotne analize tekmovanja v PLTS, v sezoni 2018/2019 :
| 1. Delež igralcev do 21 let | ||||
| Zap. Št. | Klub | Skupno število igralcev | Skupno število igralcev do 21let | % igralcev do 21 let |
| 1 | TRIGLAV | 31 | 19 | 61,3% |
| 2 | CELJE | 31 | 18 | 58,1% |
| 3 | GORICA | 34 | 19 | 55,9% |
| 4 | ALUMINIJ | 36 | 16 | 44,4% |
| 5 | RUDAR | 35 | 15 | 42,9% |
| 6 | KRŠKO | 44 | 18 | 40,9% |
| 7 | MURA | 30 | 12 | 40,0% |
| 8 | DOMŽALE | 39 | 14 | 35,9% |
| 9 | OLIMPIJA | 43 | 14 | 32,6% |
| 10 | MARIBOR | 34 | 11 | 32,4% |
| SKUPAJ | 357 | 156 | 43,7% |
Triglav je vodilni klub, z največ igralci do 21.leta. Sledita mu še Celje in Gorica. Na dnu so vsa moštva, ki so se uvrstila v evropska tekmovanja.
| 2. Število mladih igralcev iz lastnega kluba | ||||
| Zap. Št. | Klub | od tega : iz lastnega kluba | od tega : iz drugih domačih klubov | od tega : TUJCI |
| 1 | TRIGLAV | 14 | 2 | 3 |
| 2 | GORICA | 9 | 6 | 4 |
| 3 | CELJE | 6 | 10 | 2 |
| 4 | DOMŽALE | 5 | 7 | 2 |
| 5 | KRŠKO | 5 | 6 | 7 |
| 6 | OLIMPIJA | 4 | 6 | 4 |
| 7 | MURA | 4 | 6 | 2 |
| 8 | RUDAR | 4 | 5 | 6 |
| 9 | MARIBOR | 3 | 6 | 2 |
| 10 | ALUMINIJ | 3 | 10 | 3 |
| SKUPAJ | 57 | 64 | 35 |
Ta del analize je zanimiv, saj jasno pokaže, koliko igralcev je iz lastne nogometne šole (do vključno 15 let), nadaljevalo v domačem klubu in postalo sestavni del članskega moštva, v najvišjem rangu tekmovanja. Od vodilnih klubov, so poleg ostalih, še Domžale, povsem razumljivo v zgornjem delu.
| 3. Delež igralnega časa mladih igralcev | ||||||
| Zap. Št. | Klub | Igralni čas do 21let | % igralnega časa do 21 let | od tega : iz lastnega kluba | od tega : iz drugih domačih klubov | od tega : TUJCI |
| 1 | TRIGLAV | 18.517 | 52,0% | 73,7% | 10,5% | 15,8% |
| 2 | CELJE | 16.184 | 45,3% | 33,3% | 55,6% | 11,1% |
| 3 | GORICA | 13.173 | 37,0% | 47,4% | 31,6% | 21,1% |
| 4 | ALUMINIJ | 12.854 | 36,2% | 18,8% | 62,5% | 18,8% |
| 5 | KRŠKO | 8.971 | 25,3% | 27,8% | 33,3% | 38,9% |
| 6 | DOMŽALE | 8.194 | 23,2% | 35,7% | 50,0% | 14,3% |
| 7 | RUDAR | 6.131 | 17,3% | 26,7% | 33,3% | 40,0% |
| 8 | MARIBOR | 4.034 | 11,3% | 27,3% | 54,5% | 18,2% |
| 9 | MURA | 3.612 | 10,1% | 33,3% | 50,0% | 16,7% |
| 10 | OLIMPIJA | 3.247 | 9,1% | 28,6% | 42,9% | 28,6% |
| SKUPAJ | 94.917 | 26,7% | 36,5% | 41,0% | 22,4% |
Ta primerjava je najbolj konkretna in odraz dogajanj na samem igrišču. Mladi igralci Triglava so bili na igrišču več kot polovico celotnega igralnega časa. Od tega pa domačinom pripada skoraj ¾ igralnega časa. Noben drugi klub PLTS (razen izpadle Gorice), se Triglavu, niti polovično ne približa.
| 4. Drugi učinki mladih igralcev | ||||||
| Zap. Št. | Klub | Mladi do 21 let brez nastopa | Doseženi goli mladih igralcev | Asistence | Rumeni kartoni | Rdeči kartoni |
| 1 | GORICA | 1 | 25 | 9 | 36 | 2 |
| 2 | DOMŽALE | 1 | 24 | 12 | 16 | 2 |
| 3 | TRIGLAV | 1 | 23 | 16 | 40 | 2 |
| 4 | MARIBOR | 5 | 15 | 7 | 13 | 0 |
| 5 | CELJE | 4+1 | 14 | 14 | 29 | 0 |
| 6 | ALUMINIJ | 4 | 10 | 13 | 18 | 2 |
| 7 | MURA | 7+1 | 8 | 2 | 6 | 1 |
| 8 | RUDAR | 0 | 3 | 7 | 18 | 2 |
| 9 | KRŠKO | 7 + 1 | 2 | 5 | 20 | 0 |
| 10 | OLIMPIJA | 6 | 1 | 5 | 7 | 0 |
| SKUPAJ | 125 | 90 | 203 | 11 |
Iz zgornje preglednice je potrebno najprej pojasniti prvi stolpec (Mladi igralci do 21 let brez nastopa). Nekateri klubi so namreč »evidentirali« mlade igralce, priložnosti na igrišču, pa ti igralci niso dobili.
Bolj pomembno je vsaj na kratko omeniti druge pozitivne dejavnike v zgornji preglednici. Predvsem so to doseženi goli. Čeprav učinek ni slab, pa je jasno, da je odstotek igralnega časa mladih igralcev v strukturi celote, višji od števila doseženih golov. Le pri Gorici so mladi igralci dosegli več kot 50 % vseh golov v moštvu, nekaj odstotkov manj pa so dosegli tudi mladi igralci Triglava. Seveda pa pri tem ni bila izdelana analiza, na katerih igralnih mestih so pretežno igrali mladi igralci.
Toda že z deležem igranja mladih igralcev, ali številom mladih igralcev do 21 let, v celotnem kadru posameznega kluba, se je potrebno z oziroma na gledanost tekem, predvsem pa z vidika realne ekonomske moči našega gospodarstva, jasno opredeliti. Večina ligašev lahko oziroma mora graditi razvoj na lastnem kadru. Dovolj pozitiven primer je TRIGLAV. Je sicer končal v spodnjem delu lestvice, vendar pa je celotno prvenstvo predstavljal moštvo, ki ga je bilo treba zelo resno jemati. To so potrdili tudi v nekaterih tekmah z »evropejci«. Brez posebnih problemov so si zagotovili obstanek v ligi. Z nespremenjenim oziroma dodatno okrepljenim moštvom (kakšen posameznik na deficitarnem igralnem mestu), bodo njihovi cilji v prihajajoči tekmovalni sezoni, lahko tudi višji.
Za zadržanje trenda vključevanja mladih igralcev v članska moštva, je nujno nadgraditi sistem stimulacije, s strani NZS. Večji znesek sredstev in bolj progresivno nagrajevanje klubov, glede na dejanske učinke, vključevanje mladih igralcev, lahko »prisili« klube v drugačno razmišljanje. Preprosti model : več kot 50 % igralnega časa mladih igralcev, prinaša 50 % delež vseh razpoložljivih sredstev, razlika pa se glede na dosežen odstotek igralnega časa razdeli med ostale klube. Predlogov je lahko še več. To so samo moji razmisleki.
Zaključek z moje strani je samo eden. Omogočiti mladim domačim igralcem, da bodo dobili še več priložnosti.
Janez Zupančič