Težko, ko ti v goste prihaja drugo uvrščeno moštvo z najboljšim napadom, najboljšim strelcem in tudi z eno izmed najboljših obramb po 5 krogih tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi. Mi smo vstopili v tekmo še dodatno oslabljeni, kajti Hajdareviču so bolečine v hrbtu preprečile nastop.
Tekma je bila zelo pomembna za obe moštvi. Mi bi se z zmago priključili zgornjemu delu lestvice, gostje pa zadržali 2.mesto. Končalo se je na zadovoljstvo gostov. Za nas pa po starem. Vse kar pridobimo prehitro pokvarimo, ali pa nismo v stanju zadržati. Bolj, kot druga enajstmetrovka za goste, je boleča prva enajstmetrovka za njih. Uspelo nam je po vodstvu gostov preobrniti rezultat v našo korist, tik pred polčasom, vendar pa nismo zdržali. Katastrofalen odziv zvezne vrste in zadnje linije, nazadnje pa še naš vratar, so omogočili gostom izenačenje in veliko psihološko prednost pred nadaljevanjem v 2.polčasu.
Res nerazumljivo, nezaslišano, lahko zapišem tudi neodgovorno je bilo ravnanje velikega števila igralcev in kljub mojim glasnim opozorilom (video posnetek ne laže), da je potrebno napasti nasprotnika, se je enostavno izpadalo iz igre ter pripeljalo do reakcije vratarja, zaključene z dosojeno enajstmetrovko. Še bolj zanimivo pa je tudi to, da je eden od igralcev (posrednih krivcev) med odmorom bil v stanju izjaviti, da sem zahteval pomik nazaj, v obrambo. Dejstvo pa je tudi, da se v opravičevanju (nekaterih) izgubi konstantna zahteva pred vsako tekmo : koncentracija ob danem, ali prejetem golu in brez sprememb v igri, če ne pade drugačna komanda.
Vse to seveda nič ne pomaga, niti ne more spremeniti dejstva, da smo tudi v drugi zaporedni domači tekmi ostali brez točk in zaradi tega za kompromise, ali kombinacije, preprosto zmanjkuje manevra.
Napake v igri so pretežke, angažiranost določenih igralcev veliko premajhna, čeprav je na drugi strani domet kopice drugih (predvsem mlajših) dvomljiv, riziko pa zelo velik, kajti več kot 1/3 standardnih igralcev je že mlajših (iz mladinskega staža). Če pa je pri njih še pomanjkanje določenih nogometnih dejavnikov se vse skupaj samo še stopnjuje navzdol. Dovolj podpore, ali pomoči ni niti od tistih malo bolj izkušenih. Nekateri od njih namreč premalo trenirajo in s tem prihaja njihova dejanska sposobnost in učinek tudi v podrejen položaj.
Imamo probleme, od katerih ni mogoče bežati. Nič nam ne sme biti v uteho. Tudi, če z eno samo zmago napreduješ, tudi, če so nekatera ugledna moštva za nami, ali tik pred nami. Tukaj vse primerjave odpadejo. Gledati moramo predvsem sebe in poskušati stabilizirati stanje. Tega pa je težko, če je miselnost posameznika previsoka. Vsaka tekma je novo dokazovanje in kdor gradi na preteklih učinkih, je izgubljen, nemotiviran, opravičevanje pa dejavnik, ki naj bi prikril dogajanja na igrišču.
Mimo (težkih) napak, s katerimi se soočamo že od starta v prvenstvo naprej. Ni mogoče. Ali gre za vprašljive sposobnosti v določenih trenutkih (odločitvah), skoraj ni več vprašanje ? Bolj bode v oči (že na samih tekmah) presenetljive reakcije, ali postavitve igralcev in tudi nekontrolirane poteze v nepravem času in na nepravi način, da o drugih elementih, med katerimi izpostavljam samo še odkrivanje igralcev, po naši odvzeti žogi, ali prehodu iz obrambe v napad ter samem zaključku napada. Ni hitrih reakcij, ni tudi zadržane žoge, ni dobljenih skokov, predvsem pa ni agresivne igre. Nepotrebnih prekrškov pa nasprotno veliko preveč.
Veliko dela nas še čaka. Glede na število igralcev je to celo izziv, kar pa je premalo, če to ni predstavljeno na ustrezen način na igrišču.
Nikakor pa ne smemo dopustiti, da se kljub vsemu vnese v moštvo pesimizem. Potrebno je pozitivno gledati naprej, kar pa je mogoče le, če bodo nekateri igralci znali samokritično presoditi svoj delež in učinek na treningu in tekmi.
Zarica ne sme in ne more biti neka vmesna postaja, ampak klub, ki je z velikim naporom (igralcev in vodstva) uspel doseči tudi drugoligaški nivo, ga tudi zadržati. To pa je prava podlaga, da ne glede na infrastrukturne probleme in pogoje za delo, vsi skupaj vložimo maksimalne napore za še bolj stabilno Zarico.
A vendar po gledanju video posnetka tekme, vse kaže, da smo bili tokrat težko oškodovani. Zakaj je bil potreben še ta vložek ? Naj bodo fotografije v nadaljevanju, samo majhen dokaz posrednega vpliva na končni izid. Upravičeno sem se jezil.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
