Včerajšnja tekma z Gorenjskim ligašem NK Bitnje je bila 10. zaporedna tekma v pripravljalnem obdobju. Bila je tudi zadnja pred pokalno tekmo in pred začetkom prvenstva, v novi tekmovalni sezoni. Običajno takšne tekme štejejo med generalko, pred začetkom, kamor pa naše tekme ni mogoče uvrstiti. Manjkali so nam kar številni igralci : vratar Pelko, Jerkovič, Tabot, Robnik in Jošt, ki je prejšnji dan že začel trenirati, po prisilnem počitku (poškodba prsta na roki 19.julija). Razen njega, pa še to zaradi dolge odsotnosti, so ostali igralci, standardni igralci udarnega moštva. Tekme pa zaradi slabega počutja in odsotnosti s treninga prejšnjega dne, ni začel tudi Levstek.
Manjkajoča polovica moštva je bila zato ponovno priložnost nekaterim, da pokažejo več in s tem poskušajo čim bolj zaostriti konkurenco v moštvu. Izpadlo pa je nasprotno. Določene standardne zadeve (napake, slabosti) so v tekmi z angažiranimi domačini, z dvema, tremi izstopajočimi igralci, dobili samo še dodatno težo in potrditev dejstev :
- da v »hoji«, ne gre niti proti objektivno slabšemu nasprotniku,
- da brez potrebne agresivnosti v dvobojih na tleh in v zraku, ni mogoče dobiti prave premoči na igrišču,
- da brez pravočasne podaje in vsaj minimalno pravilne nogometne presoje končne odločitve v fazi napada (kdaj podati, kdaj preigravati, kako zaključiti napad, v najbolj čisti situaciji) ni možen ustrezen zaključek, ali fazi obrambe (predvsem pravilna postavitev, o čitanju možnega zaključka nasprotnika v protinapadu, itd.), ni možno uspešno preprečiti zaključek napada nasprotnika in
- da se namesto opravljanja svoje osnovne vloge, poskušajo (pretežno neuspešno) prevzemati vloge drugih igralcev v igri.
Tako nekako je mogoče oceniti včerajšnje dogajanje na tekmi, ki smo jo sicer dobili s 4:2, na nekoliko manjšem, vendar povsem travnatem igrišču. Vsa (že kar nekaj časa znana) opravičevanja, zato ne morejo naleteti na plodna tla, kajti le učinek na igrišču šteje, pa naj gre za tekmo najnižjega, ali najvišjega ranga. Analize z največjih tekmovanj, ali analize, ki so predstavljene neposredno na tekmah npr. evropskega ranga, običajno obsegajo vsaj naslednje elemente za posameznika, ali moštvo :
- število pretečenih kilometrov,
- število natančnih podaj, od vseh podaj (kratkih, srednjih in dolgih)
- število uspešnih dvobojev,
- število strelov na gol in v okvir gola ter doseženih golov,
- posest žoge .
Torej pri oceni dogajanj na včerajšnji, ali vsaki drugi tekmi, ki jo odigramo, ne gre za drugo, kot za realno tehtanje učinkov posameznikov (in s tem tudi moštva) znanih dejavnikov, vidnih ne samo s trenerske klopi, ampak tudi z očesom obiskovalcev nogometnih tekem. Odveč so zato neproduktivne debate, začudenja ob opombah, namesto preprostega razumevanja oziroma konkretne (preproste) odločitve na igrišču, ki igralcu ob spoštovanju osnovnih zahtev, daje samo še večjo ceno in prepoznavnost.
Upam in pričakujem, da je ob prisotnosti vseh igralcev in ob upoštevanju dejstva, da so letošnje poletne okrepitve pretežno iz višjega tekmovalnega ranga (I. in II.liga) tista podlaga, ki lahko preostanku igralskega kadra samo pospeši razvoj v pravi smeri. To morajo spoznati določeni igralci, kajti vloge in možni učinki so mi pri nekaterih novih igralcih povsem znani (absolutno z vseh vidikov) in štejejo le med pozitivne. V to vključujem v celoti tudi njihov odnos in spoštovanje, do pripomb in ocen-analize učinka v igri. Temu stanju se bo potrebno prilagoditi in podrediti, ker edino vodi k homogenosti in trdnosti moštva ter uresničevanju ciljev, ki se od tega moštva pričakujejo.
Zato je tudi včerajšnja tekma povsem dosegla svoj namen. Ustrezen opomin mora biti tistim, ki praktično izpuščajo eno fazo igre, ki sploh ne gredo v dvoboj na tleh, ali v zraku (spoznavam neke nove načine osvajanja žoge v zračnih dvobojih-bodiček), ne poskušajo niti v najmanjši meri pomagati soigralcem, s tem, da bi preprečili svojo napako ob napačno podani žogi, ali ob slabem sprejemu. Izpolnjevanje teh zahtev je nujnost, kajti vsako opuščanje lahko predstavlja veliko nevarnost, da se temu prilagodijo tisti, ki s tem nimajo problemov. Kljub vsemu spoštovanju do včerajšnjih nasprotnikov, morajo biti v takšni tekmi, že samo s pol moči, vse situacije prepričljivo na naši strani, vključno s manjšim deležem npr. izbijanja žoge v kočljivih situacijah, v primerjavi z nasprotnikom.
Večkrat sem poudaril, da moramo imeti moštvo z najmanj 18 enakovrednimi igralci, saj le to zagotavlja ustrezno kontinuiteto za tekoče delo in tekoče igranje. V pripravljalnem obdobju in igranju 10 prijateljskih tekem, z različno kakovostnimi nasprotniki, je bilo za vse dovolj priložnosti, tako tudi ta zadnja, kjer poleg dveh prejetih golov ni mogoče mimo prepočasne igre, oprostiti ni mogoče tudi vrsto tehničnih napak in izjemno slabo realizacijo v zaključku napada. Seveda ta ocena spet ne velja za vse, ki so bili na igrišču.
V uradnih tekmah (pokalna, ali prvenstvena), takšen pristop ne prinaša nič dobrega, zato bo potrebno s strani nekaterih vložiti mnogo več energije, predvsem pa samokritičnosti, kajti svojstveni pogled ter poskus prenosa svojih napačnih odločitev na druge soigralce ter nepotrebni komentarji in opravičila, so lahko na sporedu v drugih krogih, ne naših. Prostor za dokazovanje je samo igrišče in na igrišču še ni bilo nobenemu prepovedano, da teče, pravilno podaja, odvzema žoge in doseže gol. Tega se bo potrebno zavedati, kajti z novimi igralci, ki so prišli v klub (in so že bili pred tem in sem imel z njimi že opravka) takšnih zadev nismo poznali in zato niso prisotne tudi danes. Imamo novo obrambno formacijo, imamo veliko sprememb tudi v zvezni vrsti in povsem jasno (glede na predobro poznane pretekle učinke teh igralcev), bo ploščo treba zamenjati in se ustrezno prilagoditi novim (ustreznim) zahtevam, pa čeprav bomo kakšen trening realizirali tudi na asfaltni podlagi, ko ne bo mogoče delati na igrišču.
Malo nas je in zato je ta pot najlažja in najustreznejša, zahteva pa nedvomno določen miselni preskok, ker popuščanja zaradi (znane) odvisnosti tudi od posameznika (npr. v pretekli sezoni), trenutno ni.
Zato samo veselo na delo (trdo in strpno delo), saj nam le to zagotavlja uspešnost (seveda bomo tudi »kiksali«) na dolgi rok in dvig kvalitetne ravni posameznikov in moštva.
Še vedno imamo v kadru večje število igralcev, ki imajo vsaj na tihem še vedno visoke ambicije in zato so vse aktivnosti lahko prilagojene tem igralcem. Nimamo niti nobenega toliko starega igralca, da bi bilo potrebno z njim kalkulirati in to je baza, pri kateri popuščanja ne more biti. Preveč je
bilo angažiranja s strani vodstva kluba in zato smo mi na igrišču prisiljeni na vsakem treningu in vsaki tekmi (prijateljski, ali prvenstveni) to vračati s primernim pristopom in odnosom.
Ni razlog v včerajšnji tekmi, čeprav bi ne glede na vse okoliščine morali pokazati več. Razlog je predvsem v tem, da moramo končno dozoreti in z vsakim dnem bolj ločiti zrno od plevela.
Samo to pričakujem in zahtevam, kot trener te nove (stare) ekipe.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj