Po prvem polčasu tekme v Ankaranu, se je v porajal občutek, da bi se morda lahko celo ponovile Brežice. Pri tem pa je bil normalno prisoten tudi dvom, da se zgodi tudi nasprotno. Trije dogodki, ne glede na ostalo so posebej zaznamovali to razmišljanje, pred odhodom v slačilnico, med polčasom, v katerem smo imeli v žepu še točko, proti kvalitetnemu nasprotniku in sicer :
- »stali« nismo tako dobro kot proti Brežicam (preveč daleč od nasprotnika), razen tega pa ni bilo nobene potrebne agresivnosti,
- Kakšen nenadejan oziroma nekontroliran izpad več igralcev iz igre in s tem možnost uspešne zaključitve,
- Samo občasne dolge podaje domačih (na izredno slabem igrišču), kljub temu pa v večini dobljeni zračni dvoboji oziroma skoraj nobena pridobljena t.i. druga žoga v zvezni vrsti (s katerekoli smeri).
Opozorila in dodatne zahteve za boljšo-večjo angažiranost, med odmorom so bila izključno so bila izključno v tej smeri, dodatno prikazana še grafično, kje moramo biti posebej pozorni in kako se moramo postaviti, itd.
Počilo je prekmalu. V skoraj že prepoznavnem scenariju, smo prejeli prvi gol, nakar je sledilo zelo mračno obdobje, nemoč, neodgovorna igra, ki je dobila piko na i, s tretjim domačim golom, kjer smo na sredini igrišča mi podali strelcu Zemljaku žogo tako lepo, da je skoraj neovirano stekel sam proti našemu golu.
Nehote se po takšni tekmi pojavi vprašanje, kako je mogoč v enem tednu takšen padec oziroma takšna razlika v pristopu k tekmi in odgovornemu obnašanju na igrišču. Prisotna je bila samo ena sprememba v moštvu. Nastopiti ni mogel Beganovič zaradi kvote prejetih kartonov. Nadomestil ga je Hajdarevič, ki bi moral zaradi svojih sposobnosti predstavljati dodano vrednost v fazi obrambe in z deležem v zvezni vrsti dodatno prispevati k ravnotežju v zvezni vrsti, predvsem pa dodano vrednost pri vseh dolgih in visokih podajah v naš kazenski prostor.
Podrobnejša analiza prejetih golov in že sama analiza dogajanj do prejetega prvega gola, pa jasno kaže napačno prepričanost nekaterih igralcev v svoj prav. Kaznovani smo bili ponovno že na znani način, s slabo postavitvijo, slabim pokrivanjem, na razdalji, pretežno za žogo in nasprotnim neposrednim igralcem, ali igralci, ki so predstavljali potencialno nevarnost za naš gol. Proti Ankarana ki je bil za nas : prehiter, preagresiven, premočan v skoku, tehnično premočan, se s pristopom v 2.polčasu, ni dalo zoperstaviti in zmagi ni kaj oporekati.
Izzivali smo domačine in jim na najbolj preprost način, z neodgovorno igro omogočili visoko zmago. Morda bi lahko prejeli še kakšen gol, vendar pa so že trije preveč, čeprav so vsi doseženi s končno izjemno reakcijo pri vsakem golu edinega strelca Mateja Zemljaka. Njemu razen tega ni bilo težko spremljati našega igralca, ki mu je odvzel žogo, dokler jo ni ponovno osvojil in jo v težki situaciji vrnil svojemu vratarju.
V primerjavi s tekmo v Brežicah smo to tekmo v 2.polčasu odigrali daleč pod nivojem. Tega ni mogoče negirati. Video posnetek in tudi posamezne fotografije to dovolj nazorno kažejo. Ta 2.polčas je za takojšnjo pozabo, hkrati pa ponoven opomin, da je vsaka tekma novo dokazovanje, česar se morda določeni igralci ne zavedajo.
Objektivno smo pričakovali na obeh tekmah (Brežice in Ankaran), manj kot smo že osvojili, zato je bila tekma v Ankaranu priložnost, da brez posebne obremenitve odigramo dobro tekmo, v kateri naj bi še bolj prišle v poštev sposobnosti posameznikov in moštva kot celote.
Naše moštvo je resnično dokaj neizkušeno, kar pa ne sme biti nobeno opravičilo za tako skromne rezultate in preveč lahkotno prejemanje golov. V Ankaranu smo imeli npr. kar 8 nogometašev, ki so prve drugoligaške minute doživeli v Zarici, v jesenskem delu prvenstva, za seboj pa nimajo do prihoda v Zarico, še niti ene članske minute v 3.ligi, ali pa nižji ligi. Temu seznamu pripadata še dva igralca in sicer Kimovec, ki je poškodovan (permanentne težave s tetivo) in Obrez, ki je v soboto zaigral vseh 90 minut za B moštvo. To dejstvo bi moralo delovati na te igralce samo stimulativno, predvsem pa odgovorno, ne pa, da se že med temi pojavlja določeni indici svojevrstnega ocenjevanja učinka na igrišču.
Je pa to dejstvo potencial na katerem moramo graditi, saj prav ti igralci predstavljajo dolgoročno naložbo. Vendar pa je za klub in njih odločilno ostati v ligi. V Ankaranu smo bili blizu (1.polčas), takoj po začetku 2.polčasa, pa daleč, daleč od uspeha.
Čaka nas še ena težka preizkušnja na domačem igrišču, v 16.krogu, proti moštvu Veržeja, ki je trenutno edini neposredni konkurent za mesto, ki še zagotavlja obstanek v ligi. Kaznovanih nimamo. Vrača se kaznovani Beganovič, v kader pa bo ponovno vključen Djukič, ki je prestal kazen in bi v Ankaranu lahko tudi nastopil, vendar pa ni skoraj nič treniral.
Pričakujem, da nam bo v pripravah na to tekmo šlo na roko tudi vreme, saj so pogoji za treniranje trenutno v ŠP Zarica zelo slabi. Toda soočenje s tem, kar imamo na razpolago za vadbo Ankaran, ki je v samem vrhu 2.lige, zahteva od nas določeno ponižnost, predvsem pa korektnost in maksimalen motiv za delo. Mi imamo če ne drugega na razpolago lahko celo sicer ne kvalitetno pomožno igrišče, ki ga morajo znati igralci članskega moštva kar najbolje izkoristiti pri izvajanju vadbe, podobne zahtevam na prvenstveni tekmi, ali izvajanju strukturnih situacij, podobnih dogajanju na tekmah, prilagojenih strukturi naših igralcev.
Ne smemo si več dovoliti pristopa v 2.polčasu tekme v Ankaranu, še posebej zaradi tega, ker ni nobenega dvoma, da so bile jasno in odločno postavljene zahteve, kako mora igrati, se gibati in postavljati del igralcev v linijah, kjer preti nevarnost nasprotnika.
Temu članku je priloženo tudi nekaj fotografij, ki naj bi le prepričale nekatere igralce, da je smiselno in koristno reagirati pravilno, racionalno. Prispevajo pa naj k večji samokritičnosti. Kasneje bo vključen tudi kratek video posnetek, najbolj spornih aktivnosti nekaterih igralcev, ali tudi linij. Ta bo lahko določene zahteve za igranje ter storjene napake, samo še dodatno potrdil.
Drugega zaključka, kot vso energijo najprej usmeriti v prihajajočo zadnjo tekmo v jesenskem delu prvenstva, ni.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
