Po pravi katastrofi, doživeti v Dobu, je težko kaj posebnega zapisati o tekmi. Domačini so imeli večji del srečanja absolutno premoč, mi pa v 1. polčasu praktično brez strela na gol, čeprav bi bilo mogoče 2-3 obetavne napade mnogo bolje zaključiti.
Nespametno bi bilo izpostavljati zadnji del tekme, po vodstvu domačih s 5:0. Zamenjali so že vse tri udarne igralce : trikratnega strelca Kidriča in ideologa njihove igre Kunstlja ter Grvalo, ki je prav tako vnašal stalno nevarnost za naš gol in skupaj z ostalimi prispeval k veliki premoči ter hitri igri na naši polovici.
Več kot očitno je, da se je prvenstvo za nas začelo prekmalu, morda pa je tudi še bolj očitno, da smo v primerjavi s preteklo sezono izgubili preveč, na določenih, ključnih igralnih mestih. V grobem pa smo izgubili tako na hitrosti, višini in s tem skoku (v obrambi, sredini in napadu), predvsem pa agresivnosti. Prisotna je neka navidezna individualnost v igri, katere rezultat pa je preveč zadetkov v naši mreži in nasprotno skromen učinek v zaključnih akcijah. Trenutno ni mogoče niti mimo dejstva, da enostavno ni posebnih možnosti za učinkovito prerazporejanje igralcev, kar povzroča še dodatne težave. Sicer je to bolj za lase privlečeno, kajti to je svojevrsten manever za opravičevanje, kajti razen res kakšne specifične naloge, na skoraj identičnem igralnem mestu oziroma delu moštva (obramba, zvezna vrsta, napad) iz preteklosti, preteklega kluba, razlik ni, gre bolj za stopnjo pripravljenosti posameznika, njegovimi prisvojenimi sposobnostmi v kolektivni igri in to dejstvo moramo čim hitreje potisniti v ospredje ter se tako hitreje približati zahtevam 2.lige, v kateri nastopa čedalje več igralcev z bogatim prvoligaškim stažem ter kopica dolgoletnih in kvalitetnih drugoligaških igralcev in kopico mladih igralcev, ki imajo prvoligaško kilometrino ter tudi evropske nastope v članskem moštvu (včeraj Grvala, igralec Domžal na posoji v Dobu).
Mi moramo biti zato realni, predvsem pa samokritični in vse napore usmeriti v prihodnost. Potrebno se bo prilagoditi zatečenemu stanju in izkoristiti za trdo ter nepopustljivo delo. Smo res šele na začetku, toda dejstvo je, da bo to ligaško tekmovanje z obema novincema zelo zahtevno in kvalitetno. Velja spomniti, da je bil Tolmin prvo sezono nastopanja v 2.ligi, na koncu celo tretji, v naslednji (pretekli 2015/2016) pa je že izpadel.
Ne smemo dopustiti, da bi Zarica prišla v tak položaj, čeprav odkrito povedano bo težko. Dejstvo je, da je (bo) že 2.krog pokazal določena razmerja v v ligi in to se je tudi pokazalo. Današnje srečanje Triglava na domačem igrišču, bo samo še dodatek in to moramo sprejeti z vso resnostjo in odgovornostjo ter povsem drugačen obraz, ki smo ga pokazali v uvodnih srečanjih. Dvakrat smo sicer gostovali, toda to ne sme biti tolažba. Slabosti je preveč, čas pa hitro teče, ne glede na to, da smo šele začeli. Še veliko bo pomembnih (in odločilnih) tekem. Obe, ki sta za nami, ne spadata v to kvoto. Grda in negativna sta rezultata (prejeto število golov), vse ostalo pa le dokaz, kje smo in kje moramo storiti mnogo več, v vseh pogledih, tudi s kakšno okrepitvijo, še posebej tam, kjer smo najbolj deficitarni.
Eksperimentiranju je konec. Skozi pripravljalne tekme (samo z nižjeligaši), se je že poskušalo najti optimalna igralna mesta. Prisotne slabosti na prijateljskih tekmah se vlečejo naprej. V vsaki smo prejeli svojstvene gole, na eni tudi tri, po res grobih napakah, v zadnjih dveh prijateljskih tekmah pa se je celo zgodilo, da so nasprotniki povedli. Število doseženih golov z naše strani (običajno pet), pa ni predstavljalo nič drugega kot samo kvalitetno razliko med njimi in nami. Na takšno razmerje smo sedaj »naleteli« mi in zato se je potrebno prebuditi, opustiti slabe misli, predvsem pa preveč izstopajočo zadovoljstvo z obstoječim stanjem in sposobnostmi posameznikov, kar absolutno ne drži. Igrišče pokaže svoje. Temu se ni mogoče izogniti. Razmišljati, ali postavljati dvom o možnem učinku (na določenem igralnem mestu), po vstopu v igro je preslabo opravičilo in tolažba.
Dokaz temu je tudi kakšen svetel primer iz obeh, že odigranih prvenstvenih tekem. Slika postaja vse bolj jasna, kje in koliko lahko kdo, zato je tudi mojemu prilagajanju in iskanju pozicij za t.i. vnaprej predpostavljene konec. Vsekakor pa ne gre nekaj skupaj. Kapetan Kotnik mora ostati na igrišču (skoraj popolnoma nepripravljen-brez treningov) 90 minut, zadovoljiv učinek je tudi s strani najmlajših na igrišču (izstopajoča sta Kimovec in Hajdarevič), zadovoljil pa je tudi Galič, ki sicer zaradi službe in šole trenira občasno.
Ob vsem negativnem (seveda poraz s 5:0) boli, je pozitivno to, da situacije in tudi prave poteze (pri večini zelo skromne), omogočajo nadgradnjo. Zamisliti pa se bodo morali tisti z učinkom, ki ne sodi niti na zagnani rekreativni nivo, ali pa tisti, ki iščejo opravičilo po odhodu na igrišče.
Za včeraj pa se moram vsem opravičiti tudi jaz. Nenamerno nisem vprašal igralcev po odhodu na igrišče (tudi zamenjav), če se morda počutijo slabo, ali jim igralno mesto ne odgovarja. Tudi z nasprotne smeri ni bilo vprašanja, razen Djukiča, ki je pošteno povedal, da ne more, saj se je cel teden počutil slabo, zaradi slabega zdravstvenega stanja pa npr. tudi Ajdovec ni bil v kadru.
Tekma je za nami. Usmeriti se je potrebno naprej. »Praksa« iz prvih dveh prvenstvenih dvobojev, pa naj bo tokrat velik opomin. Popravnih izpitov ni več.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj