Drugi zaporedni poraz nas na eni strani ni preveč oddaljil od samega vrha. Seveda pa je to slaba tolažba, čeprav smo igrali proti moštvu, za katerega sem v uvodu v novo sezono pričakoval, da bo takoj krojil sam vrh lestvice. Moštva NK Brda, ki nas je včeraj porazilo z 1:0, ima v moštvu kar nekaj posameznikov, ki so igrali že vidnejšo vlogo v prvoligašu NK Gorica. V moštvu so imeli 4 igralci in ti so tudi odločilno prispevali k našemu porazu.
Začetek tekme je sicer takoj pokazal kakšni so načrti domačih. Z zelo agresivno igro (velikokrat na meji prekrška) ter praviloma dolgimi podajami v konico napada na visokega domačega napadalca Freliha, s hitrim vključevanjem igralcev iz druge linije, pa so skušali čim hitreje ogroziti naš gol.
Vendar pa smo si prvo in takoj pravo priložnost pripravili mi. Akcijo po desni strani in z odličnim predložkom (nedosegljivo za vratarja), Robnik z glavo ni uspel zaključiti s strelom v prazno polovico gola. Žoga je poletela čez prečko. Hitro zatem pa smo bili že kaznovani. Dolgo našo podajo iz kazenskega prostora, so domači prestregli nekje na sredini igrišča in jo (»balonček«) poslali v naš kazenski prostor. Naša obramba je po svoje nespretno iztekla, v prazen prostor pa je stekel njihov igralec. V dvoboju z našim vratarjem, ki je žogo poskušal izbiti z nogo (?!), je bil uspešnejši, saj ga je naš vratar po zgrešeni žogi nepravilno oviral in sodnik je takoj dosodil 11-metrovko, ki so jo domači spremenili v vodstvo.
Ob tako agresivni in zavzeti igri ter našim nameram, da izenačimo, smo domačinom (precej tudi zaradi tehničnih napak posameznikov) omogočili še prihajanje v priložnosti, kjer je našemu vratarju uspelo preprečiti povišanje vodstva.
Ob zaključku tekma pa se je ponudila izjemna priložnost za izenačenje. Po lepi kombinaciji, začeti na sredini igrišča (Stanarević) in njegovi globinski podaji, sta iz prve odigrala tudi Kremenovič in Pirc. Žogo je malo z desne strani, znotraj kazenskega prostora povsem sam prejel Šujica, vendar je njegov močan strel domači vratar uspel ubraniti in s tem preprečiti izenačenje.
Bolj »uspešni« smo bili pri dobivanju kartonov, saj smo jih prejeli kar šest (6) in če k temu prištejem še štiri (4) na tekmi proti Savi (tudi izgubljena z 1:0), je to le občutno preveč. Zaradi »predavanj« sodniku, pa tudi ni veliko manjkalo, da bi kdo od igralcev moral predčasno zapustiti igrišče.
Nobenega dvoma ni, da smo tokrat naleteli na izjemno borbene domačine, ki so s to zmago dodatno opomogli in se začeli vse bolj približevati zgornjemu delu lestvice, kamor s takšnim pristopom tudi sodijo.
Mi smo sicer še vedno samo tri (3) točke oddaljeni od vodilnega. Več kot očitno je, da so določeni pretresi v naši bližini učinkovali nasprotno od pričakovanega.
Če želimo po pravi poti, potem udeležba na treningih, aktivnost (obremenitev) na treningih in koncentracija na igro, morajo dobiti prednost pred bremenom, ki ga nekateri očitno težko zdržijo in zato nepotrebno trošijo energijo.
Seveda pa je razen tega potrebno še dodati, da se določenih težav, ki so čista domena posameznika (gledano z vidika nogometnih sposobnosti), ne do odpraviti, pa, če se jih še tako lepo kje napiše. Ne da se bežati od resnice : to kar imaš, imaš, igrišče in samo igrišče pa je dokaz dejanskega uresničevanja sposobnosti.
Mi imamo svoje in smo lahko v tem tekmovanju konkurenčni, tudi zelo konkurenčni, pod pogojem, da »dihamo« skupaj, garamo in se v 90 minutah ukvarjamo s prijetnim igranjem nogometa, ne glede na pogoje. Ti so vedno enaki za obe moštvi na igrišču. Včeraj so bile razmere za igranje idealne. Več je potrebno uživati, vendar ciljno, ne pa z nekim prikritim zadovoljstvom, ali celo nezadovoljstvom, kajti ta je največji sovražnik, pravega igralca. Nogometno igrišče (in tudi vsak drugi poligon za dokazovanje v vsej širini) zna praviloma (redke so izjeme) ločiti zrno od plevela s tem pa tudi možnost napredovanja (in tudi nazadovanja).
Dolgoročno ni ničesar mogoče skriti, zato je skrita želja pri delu s to ekipo, da se ne glede na mladost, določene zadeve hitreje spremenijo in uveljavijo.
Delež napačnega razmišljanja, ki ima malo skupnega z zahtevami sodobnega nogometa je še vedno prevelik in s tem posledično je stopnja napredovanja v zaostajanju. In če se že prihaja na trening, zakaj se to ne bi izkoristilo. Tudi če iz objektivnih razlogov pogoji niso blesteči, se vedno da nekaj koristnega delati. Če pa to znaš povezati še s prirojenimi sposobnostmi, pa so porazi preje naključje, kot pravilo. Nekaj pravih priložnosti imamo še v jesenskem delu.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj