S porazom Zagorja v prejšnjem krogu, drugo mesto na lestvici 3.SNL-Zahod, ni več ogroženo. To pa seveda ne pomeni, da gremo lahko na igrišče v zadnjih dveh krogih ležerno, podcenjevalno, ali kako drugače. To namreč ne bi smele biti značilnosti športnikov.
Naš nasprotnik je moštvo Ivančne Gorice, ki je v spomladanskem delu prvenstva tudi eno izmed najuspešnejših moštev v naši ligi in se je z dobrimi rezultati zavihtelo v zgornji del lestvice.
Jeseni smo, kot domačin igrali tekmo v Ivančni Gorici, saj je bilo igrišče pri nas poplavljeno. Ta njihova gesta si zasluži pohvalo, kajti zaradi slabega vremena, je tudi njihovo igrišče bilo bolj poškodovano, kot bi bilo v suhem vremenu. Kot domačini smo se na njihovem igrišču dobro znašli in uspeli tekmo zmagati z 2:1 pri čemer so domačini v 2. polčasu, poskušali z dolgimi podajami v naš kazenski prostor ter s streli od daleč presenetiti mladinskega vratarja Šimenca, ki je moral v polčasu, pri našem vodstvu z 1:0 zamenjati prvega vratarja iz razlogov, ki se jih ne splača omenjati.
Jutri smo torej uradno gostje na domačem igrišču. Želja in cilj sta zagotovo pozitivni rezultat, proti kvalitetnemu moštvu iz Ivančne Gorice, ki ima v svojih vrstah tudi igralce, ki so že igrali na Gorenjskem pri prvoligašu Triglavu in os ob menjavi trenerja postali prosti igralci. Razen tega jih je okrepilo še nekaj drugih igralcev in po doseženih rezultatih je jasno, da bomo imeli opravka s kvalitetnim tekmecem, ki verjetno ni opustil možnosti, da se uvrsti na lestvici tik za nami, saj v imajo zadnjem krogu že osvojene 3 točke proti Calcitu, ki ne nastopa več.
V tekmo gremo brez (nepotrebno) kaznovanih Naziča in prvega našega strelca Šujice ter Pirca (počeno rebro) in Preradoviča (poškodba na umetni travi v Trbovljah), kar predstavlja določen problem za naše moštvo. Pozitivno pa je, da se vračata Babič in Bernik, ki bosta zanesljivo zasedla svoji igralski poziciji. Dodatno pa bo v pomoč priskočil še Momir Bojič iz Triglava. Želi igrati, pridružil se nam je na treningih in pričakovati je, da bo lahko pomembno pomagal soigralcem. Priprave na sobotno tekmo so bile bolj sprostitvene, kot pa načrtne. To pa ne bi smelo vplivati na maksimalno angažiranost in s tem dostojen nastop pred našimi navijači. Moralno in z nogometnega vidika pa je dolžnost vsakega igralca, da se prikaže v najboljši možni luči, saj se na ta način najboljše potrjuje sam in tudi moštvo, ki zasluženo zaseda 2. mesto na lestvici. Ob vsem kar nas spremljalo (delno že jeseni, še bolj pa spomladi), je potrebno ta dosežek moštva (z vsemi igralci vred) ceniti, niti najmanj pa precenjevati (o tem po koncu prvenstva).
Sicer pa je možno z NK Ivančna Gorica, ali nekdanjim NK Livar omeniti še kakšno zanimivost. Zadnja je prav gotovo ta, da moštvo vodi Rok Cirar, ki je sicer Zasavec, rojen v Litiji, za katero je tudi igral. Nato je prestopil v NK Olimpijo, kjer sva se nogometno srečala. Bil sem njegov trener, skupaj sva bila udeležena pri pokalnem in državnem naslovu mladincev Olimpije. Rok je bil tudi član mlajših selekcij NZS in tudi tam sva se srečevala, saj si je zaradi svojih sposobnosti zaslužil poziv v reprezentanco Slovenije. Seveda pa je med nama precejšnja starostna razlika. Najboljše jo je ponazoriti s tem, da se Rok sploh še ni rodil, ko sem jaz nogometno že odhajal iz Litije, danes pa bi lahko za svoje moštvo tudi nastopil in celo ne bi spadal med najstarejše igralce v tej ligi. Tudi ta informacija je z nogometnega vidika in današnje tekme zanimiva. Nekdaj kvaliteten, zelo agresiven, tehnično sposoben, nepopustljiv (na treningih in tekmah), tudi zelo hiter nogometaš je zakorakal v trenerske vode. Zato morda ni naključje uspešnost moštva iz Ivančne Gorice. Če je le del svojega pristopa prenesel na igralce in mu ti igralci sledijo, potem ima moštvo Ivančne Gorice lepo perspektivo.
Vse lepo in pohvalno. Igramo v Kranju in ne glede na vse težave mora (in tudi lahko) naše moštvo še enkrat pokazati, da uvrstitev v tej sezoni ni naključje in to dokazati na igrišču.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj