DVA KOTA, DVE GROBI NAPAKI, ZASTRELJANA 11-METROVKA=PORAZ

To so glavne značilnosti današnje tekme, ki smo jo po eni strani zasluženo izgubili. Vsa čast domačinom za nepopustljivost in agresivno igro vseh 70 minut.  Enostavno pa ni mogoče ostati ravnodušen, ali dobre volje, ko tekmo izgubiš na takšen način.

 

Ne Å¡tejejo niti priložnosti, kajti pomembneje je to, da so zatajili najbolj tisti, od katerih so pričakovanja največja. Preigravanja v nedogled, izgubljene čiste žoge, slabe podaje do soigralcev, brez odločnosti pri dveh streljanih kotih ožje obrambe, itd. Kar pa je najslabÅ¡e pa je dejstvo, da smo do kotov domačine pripeljali sami, z nepravočasnimi intervencijami in potem izbijanjem žoge v kot. Kopica napačnih potez in odločitev na igrišču se ni mogla zaključiti drugače. Namesto, da igralec vrne prvo žogo vratarju, sicer skoraj s sredine igrišča in Å¡e na glasni pozivanje trenerja, si jo »gradi« proti naÅ¡emu golu, na robu 16-m prostora pa jo izgubi,stori prekrÅ¡ek, razen tega pa prejme Å¡e rumeni karton. Ä?ez nekaj minut drugi naÅ¡ igralec vajo ponovi.

 

Ä?e smo že tako nesrečno prejeli prvi gol, potem pa po zastreljani 11-metrovki Grvale, v 2.polčasu z izjemnim strelom Dvanajščaka uspeli izenačiti, imeti igro pod kontrolo, se dejansko ne bi smelo zgoditi, da 5 minut pred koncem prejmemo ponovno gol po strelu z glavo, pri tem pa imamo v obrambi igralce, ki so viÅ¡ji od nasprotnikov igralcev. Vse je kot kaže »opazoval« podobno, kot pri prvem prejetem golu vratar Sorčan, vendar žogi sta bili v mreži, po strelih iz neposredne bližine (drugi gol je bil s trenerske klopi viden, kot da je »balonček« zletel preko gola). Mi recimo nismo bili v stanju zadeti z glavo Å¡e bližje golu (Poljanec â?? 2 x), niti ni bilo prave pomoči Ahačiču, ki je prodiral (preigraval) po gol aut liniji proti golu in ni imel komu podati.

 

Skratka takšno predstavo, kot je bila današnja je potrebno pozabiti. Problem je le, da nekateri igralci preveč z lahkoto jemljejo igro in je zato njihov učinek ne samo skromen, celo ničen oziroma v določenih pogledih pa tudi škodljiv za ekipo.  Nasprotno igro, na kvalitetni tehnični ravni je  pokazala  po končani naši tekmi ekipa U12, ki je v vseh pogledih, s kolektivnim pristopom, povsem nadigrala domačine. In če je bilo danes kaj zadovoljstva, potem je bilo zadovoljstvo gledati to ekipo.

 

Resnično moramo zato »presekati« z raznimi in že kar stalnimi izgovori, kajti tako anemičen pristop, kot so ga danes pokazali nekateri, ne sodi v Noga Triglav. Igralci se morajo zavedati, da na igrišču odločajo samo oni in tudi prevzemajo odgovornost za te odločitve na igrišču.

 

Pozitivno od vsega je zato le vrnitev (sicer neuspešna) Sorčana, priložnost pa je takoj na začetku dobil tudi Nedeljkovič in to je njegov prvi uradni nastop po težki poškodbi v 8.jesenskem krogu. Seveda pa ponovno nismo bili kompletni, kajti Pogačnik je danes dal prednost glasbenemu nastopu pred prvenstveno tekmo.

 

Začeli smo torej slabo in poraz na takÅ¡en način, kot smo ga danes doživeli mi, je zelo neprijeten. Vključno z nastopi na NIKE (tudi neuspeÅ¡no) turnirju, pa je to tudi priložnost, za določen zasuk, kajti samo obleči dres ni dovolj. Ä?e je ta na koncu tekme moker od znoja, pa tudi poraz ni tragičen.

 

Domačini niso izbirali sredstev za preprečevanje naÅ¡e igre (pravilno), kajti moderni nogomet se igra na meji prekrÅ¡ka. Vsako »stokanje« je zato neproduktivno in napačno usmerjeno. Ker smo priÅ¡li v gosteh do 11-metrovke (bila je Å¡e ena, tik pred koncem-igranje z roko), to pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za igro, kdaj pa je dejansko prekrÅ¡ek, pa presoja sodnik. Da pa so ob prostih strelih, ali kotih prerivanja med igralci, je tudi nekaj povsem normalnega. Kdo dobi dvoboj v tem prerivanju je močnejÅ¡i  in kar dvakrat je bil njihov isti igralec â?? obrambni igralec â?? zmagovalec proti naÅ¡i »mrtvi« obrambi, po dveh streljanih kotih, kajti žal kljub mnogim opozorilom mi čakamo na žogo, nasprotniki pa tečejo na žogo.

 

Ob zaključku ne morem mimo dejstva, da smo z današnjima prejetima goloma že izenačili število prejetih golov lanskoletne spomladanske sezone z U14, v kateri v 13 tekmah sploh nismo doživeli poraza, ampak 11 x zmagali in 2 x igrali neodločeno v gosteh z vodilnima moštvoma.

 

Tudi ta podatek in dejstvo, da bodo fantje prešli v višjo starostno kategorijo po koncu te sezone, mora biti velik opomin vsem, da bo potrebno vložiti veliko naporov (individualno) za izboljšanje stanja. Ne gre namreč pozabiti, da smo v pripravljalnem obdobju »dali« tudi nekaj pravih partij in samo takšen pristop vseh, je lahko naša pot v nadaljevanje prvenstva.   

 

Vse čestitke zato danes (v tem trenutku ko pišem) sledijo članskemu moštvu, ki je zmagalo v Kopru, proti nesporno velikemu favoritu. Ni več tako daleč trenutek, ko bi (bodo) morali tudi nekateri igralci iz te selekcije prevzeti kakšno igralno mesto v članskem moštvu. Naše delo-naše poslanstvo v tej selekciji je temelj na podlaga za bodočnost in tega se bo potrebno z vsakim dnem vse bolj zavedati.

Poti so vedno odprte, za vsakogar in to pot si trasira vsak posameznik.

 

Seveda pa zaradi današnjega poraza ne bomo obupali, niti vrgli puške v koruzo. Nasprotno. Najtežji poraz, mora biti največja motivacija posamezniku za kritično presojo lastnega učinka v kolektivu. Mi žal ne moremo izvajati meritev, kot jih na tekmah najvišjega ranga, ampak je pač tako, da imajo najboljši igralci, največ pretečenih kilometrov, največ točnih podaj, največ odvzetih žog in�

 

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U14