To je osrednji dogodek današnje prijateljske s članskim moštvom NK Lesce. Nenamerno, praktično sploh ni prišlo do pravega dvoboja z našim Remškarjem in na tleh je obležal daleč najboljši igralec Leščanov, do trenutka, ko se je to zgodilo.

Prijemanje za glavo igralcev na igrišču in del normalnega nervoznega obnašanja igralcev, je prisilil vse, da smo stekli na igrišče. Kar verjeti ni bilo mogoče, v kakšnem stanju je bila noga igralca v bližini gležnja. Kljub temu pa je poškodovani igralec imel veliko volje in pozitivne energije, optimistično je napovedoval , da bo morda ob 18.00 uri gledal že tekmo na televiziji. Ne verjamem, čeprav bi mu vse to, predvsem pa čim prejšnje okrevanje najbolj zaželel. Namreč gre za igralca, ki je pokazal, da je pravi in ga je zelo težko »zgrešiti« v njegovih akcijah na igrišču.

Upam in verjamem, da bo optimist ostal in se Å¡e sam potrudil za hitro vrnitev na nogometno zelenico.

Rezultat, danes zato ni v ospredju. Pri 1:1, v 24 minuti drugega polčasa, smo zaradi te poškodbe tekmo seveda prekinili.

Poškodbe so seveda sestavni del športne aktivnosti, današnja pa je v veliki meri tudi posledica igranja na umetni travi. Noga ni zdrsela in � pomoči ni bilo nobene več.

Kljub vsemu pa še nekaj o našem moštvu. Načrtno smo začeli s kombinirano zasedbo, s ciljem dati več možnosti od 1.minute tistim, ki so do sedaj manj (malo) trenirali). Pričakovala se je seveda ustrezna pomoč na igrišču, od večine tistih, ki so in tudi naj bi nosili tekom prvenstva glavno breme. Toda zgodilo se je obratno. Žal imamo igralce (ozek izbor), ki menijo, da so prerasli vse, vendar pa se pri tem ne zavedajo, da  se trenutno, še vedno samo učijo, njihovi učinki pa verjetno (še pred menoj) niso bili takšni, da bi lahko »pritegnili« druge »snubce«, v Sloveniji, čeprav jim sam osebno želim, da jih poiščejo najboljši evropski klubi. Zato bom še bolj direkten. Zakaj niso v kadru članskega moštva, po vzoru vrstnikov iz Domžal, Kopra in še kje. Tudi tega jim ne branim. Skrajni čas bo za usmerjanje in sproščanje sedanje »pozitivno« energije v izvajanje konkretnega na igrišču, kjer ni bilo še nikoli nobenemu prepovedano, da iztisne iz sebe zadnjo kapljico znoja, niti, da vzame žogo od svojega vratarja in iz njo zaključi, ko je v nasprotnikovi mreži. Dvignil se bom s klopi in ploskal. Verbalno izživljanje, največkrat na nizki-primitivni kulturni ravni, je za nekatere  kvaliteta, za prave športnike pa svojevrstna tragedija, žal tudi ena od značilnosti določenih profilov igralcev, za zavarovanje lastnih napak. Preprosto so v svojih razmišljanjih. Nezmotljivi. Pri tem pa je zanimivo, da so »občutljivi« prav takrat, ko delajo največje-katastrofalne napake. Ampak tega vase zaverovani preprosto ne vidijo. Življenjska doba takšnih primerov je zelo kratka, v resnem nogometu, pa ne morejo biti niti poleg, ker se karakter ne more homogenizirati v kolektivni duh, ki je temelj uspešnega kolektiva.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18