Jesensko-zimsko vreme je vse bolj prisotno, vendar nogometne aktivnosti še niso zaustavljene v celoti. Prvoligaši morajo odigrati še 3 tekme, drugoligaši pa prav tako, kot mi, še 1 tekmo. Naše moštvo odhaja na tretje zaporedno gostovanje, tokrat v Sežano, kjer nas poleg motiviranega nasprotnika, čaka še značilna kraška burja. Upati moramo in verjeti vremenoslovcem, da bo v soboto popoldan, že izgubila svojo moč.
Ne glede na vremenske razmere bodo pogoji enakovredni za obe ekipi, čeprav imajo domačini, ki so takega vremena bolj vajeni, v tem zagotovo prednost. Drugi vidik je samo moštvo Taborja, ki je bilo v pretekli sezoni zelo neugodno za naše moštvo, saj smo bili z njimi obakrat poraženi, z gol razliko 0:5, na koncu pa ostaja še ugotovitev, da so nasploh neugoden domačin. V petih domačih tekmah so 4 x zmagali in 1 x izgubili, pa tudi v skupnem seštevku so doživeli celo 1 poraz manj, kot naše moštvo. Torej spoštovanja vreden nasprotnik.
To pa seveda ne pomeni, da se moramo zaradi tega kar predati. Nasprotno. Čaka nas res izredno težka naloga, saj imamo probleme tudi z moštvom. Dva igralca (Robnik in Pirc) sta kaznovana (rumeni kartoni), na golu pa zanesljivo ne bo vratarja Pečnika, ker se je zaradi dogodkov v Ivančni Gorici, odločil tako, kot se je, že med polčasom tekme.
Nimamo pa na tej tekmi kaj izgubiti. Presežena so tudi (moja) najbolj optimistična pričakovanja. Če pa k temu še dodam pogoje v katerih smo delali, lahko izrazim samo zadovoljstvo, v prvi plan pa izpostavim vse tiste igralce, ki so bili na treningih v povprečju solidno prisotni, običajno pa niso manjkali tudi na prijateljskih tekmah.
S tem smo morali živeti in tudi to jesen smo preživeli. Najbolj nezadovoljen sem lahko sam, kajti več bi moralo biti volje in želje pri nekaterih igralcih. Samo to bi dalo še dodaten impulz moštvu, s tem pa tudi temelje za intenziviranje dela, ki bi šlo samo v korist igralcem.
Ob vseh težavah in včasih tudi nesprejemljivem obnašanju in odnosom, ki jih nisem bil nikoli vajen, je kljub vsemu potrebno v ospredje postaviti nogomet, pri nas tudi dosežen rezultat, zato druge ocene na izhodišču : kaj bi lahko, če bi…..?!, prepuščam igralcem in njihovim dejanskim ambicijam. Prevečkrat namreč posameznikom izpostavim določene zadeve in jih opozorim. Realne, sodobne primerjave in trende, pa tako, ali tako lahko vsi vidimo in opazimo, v kopici TV-nogometne ponudbe, praktično vsak dan. To seveda ne pomeni, da smo lahko podobni, enakovredni tem trendom. Ne. Predolga je ta pot (od začetka vstopa v nogomet, naprej), ampak usmeritev pa je jasna in nedvoumna. Zato imamo lahko vedno pred očmi te sodobne trende. Za napredek pa je potrebno mnogo, mnogo, še individualno storiti.
Danes gremo lahko v to tekmo neobremenjeno, vendar visoko motivirani za še eno dobro predstavo, v kateri bo vsak posameznik, kar največ prispeval, da to jesen zaključimo brez poraza. To so fantje sposobni in to od njih tudi pričakujem. Z odgovorno in disciplinirano igro, smo kljub vsem težavam to sposobni in samo to od njih pričakujem. Imamo posameznike, v homogenem delovanju pa mora delovati tudi moštvo. Nobena nervoza ni potrebna. Slabši, kot četrti v jesenskem delu ne moremo biti. Že to pa je dovolj za uživanje v igri, na zagotovo kvalitetnem igrišču v Sežani.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj