Zmaga s 7:2, v včerajšnji prijateljski tekmi z moštvom NK Ilirija Ljubljana 1911, je bila kar (pre) visoka, glede na vsa dogajanja na igrišču. Gostje namreč niti slučajno niso predstavljali slabega partnerja. V določenih obdobjih tekme smo bili celo v podrejenem položaju, predvsem na račun napak posameznikov, ki spadajo bolj v rubriko dejanskih sposobnosti, kot pa običajnih napak v nogometni igri.
Ni opravičila, da smo imeli dopoldanski trening (večina prisotnih), niti, da je nerazumljivo manjkal Remškar, čeprav je zagotovil, da zanesljivo pride, niti, da smo tekmo začeli s tremi daljše obdobje poškodovanimi igralci (Šturm, Odobašič in Kremenovič), od katerih je moral Kremenovič zapustiti igrišče, že pred koncem polčasa, Šturm pa kmalu v nadaljevanju 2.polčasa, ko je dobil udarec v glavo in na srečo gre samo za lepotno poškodbo. Seveda ni bilo v kadru niti Marijana, ki se je odločil, da spomladi sploh ne bo igral, saj želi dokončno odpraviti stalne težave s stegensko mišico. To je zagotovo veliki minus za to moštvo, kajti Marijan je eden redkih igralcev, ki zna stopiti na žogo, odigrati pravi pas, njegovi goli tudi s 35 metrov in več, pa tudi niso bili presenečenje. Na tekmi sta manjkala tudi vratar Pečnik (dobil je močan udarec na tekmi z Lescami) in Preradovič, kateremu se je rana-odrgnina dobljena na umetni travi vnela in ima zatečeno koleno.
Tako je bila sinočnja slika celotnega razpoložljivega moštva, ki ni obetavna za nadaljevanje prvenstva, saj nas bo enostavno premalo. Velik dvom moram izpostaviti tudi glede (prevečkrat) poškodovanih (sem ne bom štel Šturma, ki se zelo prizadeva za čim prejšnjo in popolno vrnitev na igrišče), zato je sinočnje stališče Marijana zelo korektno in tudi pravilno, saj ima še eno leto možnost igrati za mladinsko moštvo.
O naši igri pa naslednje. Začeli smo zelo dobro, povedli z 2:0, potem pa še pred polčasom omogočili gostom 11-metrovko, čeprav je bila žoga v naši posesti. Tudi začetek drugega polčasa je bil pod nivojem tako, da izenačenje izida ni bilo presenečenje.
No potem pa so le počasi prišle naše minute, v katerih so fantje zaigrali iz prve ter dosegli res nekaj lepih golov in visoko zmago. Serijo je v zadnji minuti zaključil kapetan Kern, mojstrsko v stilu Benzemaja. Visoko podajo v sredino kazenskega prostora je obrnjen stran od gola sprejel v skoku na prsi, sočasno napravil obrat, se znebil nasprotnika in mirno poslal žogo mimo vratarja v mrežo. Ta poteza in nekaj predhodnih (zaključenih z goli), je samo del tistega, na čemer moramo vztrajati. Boljšega dokaza in potrditev, kot sama realizacija ni, zato res pričakujem iz dneva v dan opuščanje nekaterih standardnih in napačnih vzorcev, od katerih učinka praktično ni.
Ko sem že pri kapetanu Kernu, moram izpostaviti, da bi ga rajši videl v preslikave vloge in učinka Piquea oziroma Alonsa, glede na to, da je simpatizer Real Madrida.
Pred nami pa je dejansko že začetek prvenstva, zato ni časa, niti ni produktivno razmišljati o slabostih. Sicer jih izpostavljam samo kot opomin, učinki na tekmi (del
včerajšnje tekme), pa so nič drugega kot praktični primer, kaj je pravilno in kaj to prinaša posamezniku in moštvu v celoti.
Nova potrditev bo možna že jutri (v soboto), saj se bomo srečali z vodilnim moštvom v naši ligi HIT Gorico in boljše generalke si ni bilo mogoče zamisliti.
Janez Zupančič
Trener Noga Triglav U18