Prvi trening, v ponedeljek 1.julija, ko smo začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono 2013/2014, je bil številčno najbolj obiskan. Podobna slika se je v nadaljevanju pokazala še izjemoma, vendar izključno na račun poškodovanih igralcev, na katere pa v dveh odigranih tekmah v petek in soboto, nismo mogli računati. Prvi teden priprav je bil slabše zastopan tudi zaradi odsotnosti (dopustov) nekaterih igralcev.
Kljub temu pa je mogoče že na osnovi dveh odigranih tekme na kratko oceniti oziroma pokazati obrise novega moštva, ki praktično ne sme priti (ob vsem spoštovanju, do nasprotnikov v ligaškem tekmovanju) v situacijo iz pretekle sezone.
Čeprav rezultata na obeh odigranih tekmah nista najboljša, sta vseeno že podala precej jasno sliko in s tem zahteve za dokončno formiranje moštva ter oblikovanje prepoznavne igre. Pri tem osnovne fizične sposobnosti skoraj izključujem, kajti to naj bi bil bolj problem posameznika, kot pa procesa treniranja, kjer bo osrednji poudarek dan specialni pripravi. Glede igralnih mest je tudi že marsikaj jasno. Nujno sicer potrebujemo 2 do 3 igralce (profil oziroma potrebne sposobnosti v tem trenutku ne želim navajati). Glede samega načina igre pa tudi ni več veliko vprašanj. Že sedaj imamo rešitve tako v zvezni vrsti, kot v napadu. Manjka, kar je razumljivo, več kombinatorne igre, za katero pa je potrebno v procesu vadbe veliko več strpnosti, kot so jo nekateri trenutno pripravljeni pokazati. Jasno mora biti, da je končni učinek (udarec na gol in doseženi gol), zadnja faza predhodne poti (akcije). Imamo profile igralcev, ki lahko v dani situaciji tudi samostojno uspešno zaključijo, zato pa nam precej manjka, ko je potrebno zaključek določenih akcij (napada) s sodelovanjem več igralcev, uspešno (uspešneje) zaključiti, kar se nam je dogajalo v obeh odigranih tekmah.
Največ problemov imamo v obrambi, od vratarja naprej, hkrati pa tudi že določene rešitve, ki samo z enim ustreznim profilom igralca, morajo do začetka prvenstva pripeljati do pravega stanja in s tem zanesljive obrambne vrste. Ta zanesljivost in sposobnost preprečevanja na videz enostavnih, toda zelo hitrih akcij, ki končajo z globinskimi podajami ter utekanjem hitrih napadalcev, je bila prav na včerajšnji tekmi največja slabost naše zadnje linije, delno pa tudi v uvodnih minutah tekme z Dobom. Nasprotno pa imamo v zadnji liniji določene kvalitete, ki jih lahko in moramo še nadgraditi. Gre za relativno mlade in neizkušene igralce, zagotovo s pomanjkljivimi realnimi nogometnimi informacijami, ki pa so v tem rangu tekmovanja že nujni sestavni del igralnih sposobnosti posameznika.
Torej ne glede na vsa dogajanja v prvih 14 dni, z dvema odigranima tekmama, moram optimistično gledano na trenutno stanje, kar pa ne pomeni nič drugega, kot stopnjevanje obveznosti in zahtev v procesu vadbe in na prijateljskih tekmah.
S tega vidika zato sledi samo še maksimalna odzivnost igralcev, saj na igrišču neposredno odločajo oni in na igrišče prenašajo samo tisto, za kar so se angažirali v procesu vadbe.
Popuščanja ni in ne bo. Verjamem, da se tega najbolj zavedajo sami igralci. Vsak trening in vsaka tekma, je samo novo in novo dokazovanje.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
Opomba :
Kot avtor članka izjavljam, da se v določenih mnenjih, ocenah, ki so povezani s klubskim delovanjem (trener) namerno izogibam strokovni terminologiji. Podrobna opredelitev slabosti, ali prednosti našega moštva, ali posameznih igralcev, je absolutno interna zadeva.