Precej sem razmišljal kako nasloviti komentar, včeraj odigrane zaostale prvenstvene tekme 22.kroga III.SNL-Zahod, proti moštvu NK Brda, ki smo jo odigrali na igrišču z umetno travo v Kranju.

Naslov je najprej povezan z dogajanji na tekmi, saj smo v 1.polčasu ponovno zaostajali, nato naredili preobrat, z vodstvom 2:1 in 2.minuti pred koncem regularnega igralnega časa prejeli izenačujoči zadetek. Kljub kvalitetnim gostom, si tega fantje niso zaslužili. Dva igralca smo že pred koncem 1.polčasa izgubili zaradi težjih poškodb in spet so bile potrebne prerazporeditve igralcev. Ne glede na to, pa je v drugem polčasu vse steklo še mnogo boljše, kot prvih 25 minut tekme, ko smo  nadzorovali stanje na igrišču, igrali kombinatorno, le v konici napada nam ni uspevalo preveč. Vendar pa so gostje po našem kotu v uvodnih minutah izbili žogo z golove črte (ali je bil dosežen tudi gol, je težko govoriti). Nato pa nas je presekalo vodstvo gostov iz povsem nenevarne situacije, kar bi morali preprečiti, saj je bilo kar nekaj igralcev poleg gostujočega igralca, ki je dosegel gol.

V drugem polčasu ni preostalo drugega, kot vse sile usmeriti v napad. Tudi z nekaj sreče smo izenačili iz prostega strela (Nazič). Žoga je presenetila vratarja, kateremu so pregled nad letom žoge preprečili naÅ¡i igralci, s pravilnim utekanjem na podajo v kazenski prostor. Gostje so sicer Å¡e vedno znali nevarno zapretiti, zadeli pa smo mi z izrednim strelom Naziča, ki si je sam pripravil priložnost za strel na gol.  Ä?eprav smo se po vodstvu dogovorili, da zaigramo nekoliko previdneje, Å¡e vedno pa usmerjeni v napad,  je priÅ¡lo do nepričakovane napake v naÅ¡i zadnji vrsti in izenačenja. Vsi napori gostov pa bi bili zaman, kajti imeli smo Å¡e najmanj dve izredni priložnosti za povečanje vodstva (eno tik pred prejetim golom). Ni se zgodilo in izgubljeni sta dve dragoceni točki.

Posebnega presojanja se bom izognil. Pozitivna naravnanost fantov za uspeh je bila nedvomno prisotna (brez tega na bi nikoli izenačili in povedli), zato nam je res lahko žal za prejeti gol in za neizkoriščene lepe priložnosti. Brda so kvalitetno moštvo, niso kar tako v samem vrhu, nastopili pa so z zelo kvalitetnim moštvom.

In pa je povezan tudi z dogodki, ki ne sodijo v moštvo s pravim kolektivnim duhom. Ne more se zgoditi, da se za tako pomembno tekmo igralec, ki mora na rezervno klop, odloči, da se ne pridruži ostalim, ampak enostavno odide. Nič zato. To štejem med pozornost oziroma odnos do soigralcev in kluba in me niti najmanj ne moti. Takšna je bila pač odločitev. Že vnaprej se je vedela naša osnovna usmeritev, ne pa še v celoti optimalno zasedena igralna mesta. Igralci, ki so odšli na igrišče so več, kot upravičili zaupanje. Tudi poškodbe nas niso uničile. Nasprotno oba gola smo dosegli, ko sta bila v igri že oba igralca s klopi. Pa še malo nepričakovano je bilo včeraj prisotno. Veliko pozitivnega spodbujanja na igrišču, itd.  Verjetno bi bil res čudak, če bi na klopi pustil npr. drugega strelca prvoligaškega Triglava Mateja Poplatnika,  Šujico (tudi že dosegel gol za Triglav), Naziča, ki je po menjavi trenerja v Triglavu, ostal v vadbenem procesu Triglavu, tudi zaigral na eni tekmi in se na žalost poškodoval, včeraj pa je dosegel za nas dva gola (moram pa napisati, da je sam dan pred tekmo celo izjavljal, da ni nobenega problema, da gre tudi on lahko med rezerve). V ta sklop sodi še Šušteršič in praktično vsi drugi, ki so bili včeraj na igrišču.

Sem pa lahko zadovoljen s Križajem. Po opravljenem razgovoru z njim (ali pa odstranitev iz kluba), je to drugi človek, z nespornim nogometnim znanjem. Prava škoda, da je prejel četrti rumeni karton, po res dobri predstavi. Zelo dobro je po vstopu v igro odigral tudi Preradovič in s tem ponovno upravičil, da je lahko vedno poleg, čeprav jeseni do mojega prihoda ni igral niti minute. Zanimiv je zato, v konkretnem primeru igralca, ki včeraj ni želel biti rezervni igralec, pogled v jesensko statistiko, do mojega prihoda na mesto trenerja.

Škoda je energijo usmerjati drugam. Potrebna je moštvu, pred katerim sta še dve tekmi, v katerih si ne smemo privoščiti samo večjega »kiksa« in stvari bodo po naporni borbi za očuvanje tretjeligaškega statusa, na svojem mestu, čeprav so bile moje želje v spomladanskem delu še višje.

Že tako, ali tako smo dobili »mladega« Bernika, Šubic se je žal poškodoval, največja vrednost tega moštva pa je prisotnost in želja igralcev iz prvoligaškega Triglava, ki nam pomagajo oziroma pomagajo ostalim soigralcem v našem moštvu. Ta teden nas je bilo res veliko na treningu vsak dan in samo takšen pristop (brez užaljenosti) daje dolgoročne pozitivne rezultate in ustrezen razvoj igralcev.

 

 

Janez Zupančič

Trener članskega moštva

NK Zarica Kranj