Jesenski del tekmovanja v 1.ligi je zaključen. Različne analize, ocene, razmišljanja, itd., se že vrstijo. Namen je kar najbolj osvetliti jesenska dogajanja, jesenski del prvenstva, po katerem Maribor, premočno in zasluženo vodi. Moram izpostaviti da analize predstavljajo vsakdanjik tudi na moji športni poti že več kot 40 let. Možnosti analiziranja so se izboljševale iz leta v leto, prav tako pridobivanje in spremljanje tega področja v svetu (že davno so imeli mnogo večje možnosti, kot pri nas). Že video analize so veliko prispevale k temu, da ni bilo mogoče prodajati megle, niti igralcem, posledično pa tudi številnim trenerjem, ki so znali uporabnike računalnika uvrščati med računalniške, sebe pa v pragmatične, izkušene in skoraj edino verodostojne na nogometnem trgu. O tem ni potrebno polemizirati. Danes si brez računalnika, skoraj »slep«, na kateremkoli področju in tako je tudi v športu, nogometu. Največja vrednost računalnika pa je ta, da lahko nekaj zapisanega trajno arhiviraš, z arhiviranjem shranjuješ tudi pomembne podatke in strokovne članke iz vseh možnih kanalov. Vse to pa seveda nikoli ne bo moglo nadomestiti konkretno delo na igrišču, ali še bolj konkretno, uveljavljanje sodobnega modela nogometne igre in prepoznavo igro svojega moštva, kjer se določene zakonitosti utrjujejo in nadgrajujejo z vsakim naslednjim treningom.
Moj (ljubiteljski) del, mi ohranja povezanost z nogometom. Namenjen je trenutni situaciji, položaju mladih igralcev v Slovenskem nogometu. Vedno je veliko govora o mladih igralcih, zato sem se odločil nekoliko poglobljeno predstaviti ta segment, na podlagi končanega jesenskega dela v naši prvi ligi.
Izhodišč za takšno analizo je bilo več, kot dovolj, samo v tem letu, kot npr. :
- Svetovno prvenstvo v nogometu, v Rusiji,
- Nastop Slovenske reprezentance, v ligi narodov,
- Kvalifikacije reprezentance U21 za EP in doseženo 2. mesto, v skupini s Francijo. Tržna vrednost Francoske reprezentance je 4 x večja od tržne vrednosti vseh klubov v PLTS, pri čemer Mbappe (20 let), za to reprezentanco ni upošteval, saj je ta nivo preskočil,
- Končan je tudi jesenski del Lige prvakov in Lige Evropa in nazadnje,
- Spremljanje skoraj vseh glavnih tekem SP, Lige prvakov, Lige Evropa, našega in prvenstva, vseh tekem Barcelone, Reala, Bayerna, Manchester Citya in številnih drugih.
Izhodišč je še mnogo več. Če ne gre, se hitro pojavi ocena »imamo mlado in neizkušeno moštvo in bi nujno potrebovali kašnega starejšega igralca«. Takšno mnenje je bilo zaslediti celo pri ocenah nastopov naše reprezentance v Ligi narodov. Potrebno pa je takoj izpostaviti, da je imela Norveška reprezentanca samo za pol leta povprečno starejšo reprezentanco od naše, po linijah pa je bila naša obrambna vrsta celo izkušenejša. Za neizkušenega po mojem mnenju ne moremo imeti tudi Andraža Šporarja. Je mlad, vendar se bliža 25. letu, razen tega pa je že bil najboljši strelec v naši ligi, trenutno pa je najboljši strelec Slovaške lige. V tem kontekstu pa ni mogoče mimo povprečne starosti Francoske reprezentance, letošnjih svetovnih prvakov, ki so bili v povprečju mlajši od naše reprezentance. Njihov zvezdnik Kylian Mbappe bo šele v naslednjih dneh (20. decembra) dopolnil 20 let, bil pa je med najboljšimi strelci in igralci SP v Rusiji ter tudi najboljši mladi igralec.
Analiza, ki jo predstavljam v nadaljevanju, ne predstavlja kompleksno predstavitev. Izhaja iz razpoložljivih podatkov NZS. Eksplicitno postavlja v ospredje delež in učinek mladih igralcev (samo do 21 let) v moštvih PLTS. Dejstvo, da nismo tako bogati, kot v večini ostalih držav EU (in sveta), nam ne omogoča nakupe svetovnih zvezdnikov. Na razpolago so nam povprečni igralci iz tujine, med katerimi so tudi nekateri vsega spoštovanja vredni in so pustili (puščajo) pomemben pečat, pri uspehih naših klubov. Veliko pa je tudi vprašljivih in nekonkurenčnih.
Vprašati pa se je treba, kako preveliko število tujih igralcev, globalno vpliva na razvoj Slovenskega nogometa (in s tem tudi uspešnost A reprezentance) Namreč v 1. Mladinski ligi je matematično na razpolago vsako sezono cca 252 igralcev (14 moštev z 18 igralci-zapisnik), potrebe 1. lige pa so 180 igralcev (10 moštev 180 igralcev).
Opomba : 2. SML (Vzhod in Zahod), daje ta skupaj še dodatnih 360 potencialnih igralcev za članska moštva, vsako leto.
Torej razpolagamo z ogromni mladim igralskim potencialom.
Kako je ta potencial izkoriščen, je razvidno iz priložene preglednice. Tako, kot so ogromne, osnovne razlike med moštvi v 1.ligi, je podobno stanje tudi med mladimi, v teh moštvih. Že v grobem lahko na podlagi skromne količine učinkov v jesenskem delu prvenstva zaključim : Maribor je superioren v celoti, pri mladih, je daleč v ospredju Triglav.
Kakšen je učinek, ali prispevek mladih igralcev v celotnem jesenskem delu prvenstva 2018/2019 je razvidno iz dveh priloženih preglednic. Vse posamične analize učinkov mladih, so pridobljeni iz podatkov, iz edinega uradnega vira na spletni strani NZS (statistika klubov):
(https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=klubi&id_menu=217)
Namen tega analiziranja ni obračanje na glavo dejanskega stanja, ali morda negiranja kompleksnih učinkov posameznih moštev. Verjetno pa se ne bom zmotil, če kljub vsemu dodam, da razlike v vrednoti moštev PLTS na trgu, ali pa proračunov klubov, zagotovo pokažejo večji razkorak, kot pa so razkoraki v deležu mladih. Povsem jasno je tudi, da 11 doseženih golov, dveh Mariborskih igralcev (Mlakar-9 golov, je odigral samo 63,5 % vseh tekem; Felipe Santos-2 gola, pa samo 18,1 % vseh tekem), predstavlja dosežek, ki mu ni primerjave, s kvalitativnega vidika ocenjevanja učinkov. Potrebno je tudi omeniti, da bi bil lahko delež mladih v Mariboru zagotovo večji, vendar pa je očitno, da niti Kolmanič, niti Kramarič, nista mogla zamenjati npr. Vilerja, ki je še vedno nezamenljiv, kot zadnji levi krilni igralec. Mlakar je bil kar precej poškodovan, kadar pa je bil na igrišču, je poleg doseganja golov, zgrešil še kakšno priložnost, iz katere bi moral zadeti. Toda pred njim je pomlad. Če bo zdrav in dobro pripravljen, potem bo njegov učinek zagotovo še veliko večji.
Vključevanje mladih igralcev in njihov učinek, je potrebno gledati tudi z vidika evropskega, ali svetovnega nogometa. Francoski igralec Mbappe še ni imel 20 let, pa že ima titulo Svetovnega prvaka, podobno je je še z veliko drugimi klubskimi in reprezentančnimi mladimi igralci, s katerimi se morajo npr. naša glavna članska moštva srečati v evropskih tekmovanjih. Takrat ne šteje višina proračuna, ampak učinek na igrišču in tu je ključni vidik našega stanja ter učinka, ali tudi priložnosti mladih igralcev, da bi svoj učinek lahko tudi povečali.
Gledano z vidika izpostavljenih učinkov je v PLTS, Triglav Kranj daleč pred vsemi. Z obstankom v ligi ter novim trenerjem Dončičem, ki je v sedanji trenerski karieri delal samo z mladimi, je Triglav dobil človeka, ki ga v napovedih pred tekmami, ali v ocenah odigranih tekem, ni nikoli zaneslo v kakšno opravičevanje, itd. To je prava in najboljša podpora mladim, ki imajo s tem na najvišjem nivoju, obilo priložnosti, za hitrejši napredek. Ne dokazovanje, dokazovati se je treba tako, ali tako na vsaki tekmi.
Sedaj pa še na kratko, glavne značilnosti analiziranega :
- V strukturi vseh nastopajočih igralcev je imel Triglav kar 62,5 % mladih igralcev,
- V strukturi igralnega časa so imeli mladi igralci Triglava 50,0 % delež,
- Na tekmah jesenskega dela prvenstva je imel Triglav 53,6 % mladih igralcev,
- Mladi igralci Triglava so dosegli 14 golov, ali 60,9 % vseh golov. Pri tem elementu je sicer boljša Gorica, kjer so mladi dosegli prav tako 14 golov, vendar pa je odstotek Gorice boljši, saj je moštvo doseglo gol manj, kot Triglav,
- Zelo visoko pri vseh elementih kotira peto uvrščeno Celje, ki je imelo največje število mladih igralcev,
- Žal pa se zelo nizko nahaja Olimpija, saj je bil mladim namenjen skromen igralni čas. Ta ni bil na razpolago niti mladim igralcem Maribora, kar pa je bilo že obrazloženo s poškodbami Mlakarja in neizkoriščenimi priložnostmi, ki so bile danim nekaterim. Je pač tako, da igrajo boljši, ne glede na starost.
Vsako nadaljnje opredeljevanje, ki ga daje ozek segment analiziranega, pa kljub temu zahteva določene premike. Potrebno je ustvarjati podlage za čim hitrejšo in čim kvalitetnejšo vključitev številnih mladih, v igralni proces. Samo treniranje ne omogoča ustreznega razvoja, kajti le tekmovalnost lahko v posameznikih sproži še dodatne impulze, za njihovo hitrejšo prepoznavnost.
Prva na potezi je zagotovo NZS, ki mora zagotavljati permanentno nagrajevanje vključenosti mladih v tekmovalni ritem tako v samih klubih, kot tudi s fleksibilnimi in neškodljivimi spremembami predpisov, glede možnosti igranja.
Moj predlog :
- NZS mora finančno podpreti vsak klub nižjega ranga (2. in 3.liga), ki bo dosegel dogovor o sodelovanju s klubom 1.lige,
- prvoligaši lahko vsak vikend napotijo določeno število igralcev, ki niso v kadru, v drugoligaške klube (npr. največ 3) in tretjeligaške klube (največ 5), s katerimi so dosegli dogovor o sodelovanju,
- uspešnost naših klubov v evropskih tekmovanjih (npr. Maribor v lanskem letu in tudi v preteklih letih), zagotavlja vsem klubom na državnem mladinskem rangu, kar zajetna sredstva, s strani UEFA. To pa tudi pomeni, da je globalno lahko veliko dosežemo, če imamo vsako leto v Evropi, kvalitetna moštva. Pri tem pa ni dvoma, tudi primerjalno z največjimi, da se pri njih sam vrh (šest do sedem moštev), zelo redko spreminja, podobno je ostalimi (stabilna sredina in že kar vnaprej znan spodnji del lestvice). Ta zapis bo lahko za nekoga sporen. Toda tako pač je in tudi finance (proračuni klubov) so nekako tako razporejeni. Ali je pri nas kaj drugače ? Ni. Pa če vzamemo v presek letne proračune, tržno vrednost igralcev, število gledalcev, infrastrukturo, itd.
Zaključujem z naslednjim. Naš nogomet moramo ceniti, vendar pa si ne smemo zatiskati oči pred realnimi zadevami, ali realno primerljivostjo. Maribor se je v evropskih tekmovanjih že moral srečati z mnogimi uglednimi evropskimi klubi, kot npr. : Liverpool, Chelsea, Tottenham, Sevilla, Schalke, Bayer Leverkusen, Lazio, itd. Nekateri med temi klubi imajo tudi 50 x večji proračun. Tržna vrednost samo enega igralca iz teh klubov znaša mnogo več, kot vrednost vseh igralcev Maribora. In proti takšnim nasprotnikom je treba igrati, se boriti za napredovanje. Nenormalno, kot je nenormalno, da povprečna letna plača enega nogometaša Barcelona znaša več, kot morda letni proračun polovice slovenskih prvoligašev.
Ali je možno takšne razlike eliminirati, ali drugače premostiti ? Težko. »Veliki« so se toliko oddaljili od baze, da na njih noben dodaten poseg, ne more vplivati. Globalizacija tudi nogometa ni obšla, zato se lahko zgodi določen mrk. Reprezentance in tudi klubi, ne bodo prepoznavni z določenega vidika, potencialna baza pa bo lahko vse bolj zapostavljena. Vrednote in s tem tudi odnosi, postajajo nesprejemljivi. Imamo skromno bazo v primerjavi z »velikimi«, zato pa imamo (vsaj mislim, da še imamo) potencial, ki se ga ne sme zapostavljati.
Prvi korak je, da vsem mladim, vsaj na državnem nivoju, ki zaključujejo mladinski staž, omogočimo igranje in s tem možnost pravega dokazovanja. Premalo je, če to stori, ali dela le peščica klubov. Večini je potrebno dati priložnost in zagotovo jih bo več kot sedaj dozorelo, pri 19, 20, in 21-ih letih, kot sedaj.
Janez Zupančič